Na podzemno letališče v Center MinK je v organizaciji Kluba tolminskih študentov pristalo letalo s skupino petih komikov, ki se s stand-up komedijo ukvarjajo že nekaj let. Komikaze so nabito polno dvorano predvsem mladih obiskovalcev popolnoma navdušili. Že takoj na začetku je njihov “mojster zabave” razložil kaj “stand-up comedy” je in kaj to ni, da je ljudje ne bodo več mešali z drugimi sorodnimi, večinoma gledališkimi zvrstmi.

Pri “stand-up” komediji je zelo pomembno, da akterji ne prestopijo mejo dobrega okusa, kar pa se v Minku ni zgodilo. Bili so zelo korektni in so se šalili tudi na svoj račun. “Norce so brili” iz slovenske estrade, znanih politikov, bobnarjev, “kamilčarjev”, Metal Campa, “južnjakov”, Slovencljev, trikov s kartami… prišlo je tudi do interakcije med nastopajočim in tonskim mojstrom, ki pa se poznata še iz “študentovskih cajtov”… Skoraj je ni bilo teme, ki je peterica v dobri uri in pol ne bi obdelala.

Na začetku je znano hladna tolminska publika rabila čas, da se je ugrela. To so opazili tudi nastopajoči in pohodili plin “do daske” in vzpostavili kontakt s publiko, ki je na koncu in vmes petorico nagradila s huronskim aplavzom.

V ekskluzivnem pogovoru za Posočje.net so Komikaze izrekli pohvalo fenomenalni publiki in organizatorjem za uspešen nastop. Sami priznavajo, da brez publike tudi njih ne bi bilo. Komikaze izvajajo dva različna šova: “Akcija!” in “Pristani inu obstani”. Ker so v Tolminu nastopili prvič, so oba združili v en nastop. Rade volje se bodo vrnili “oddelat” še drugo polovico. “Vse je bilo super” so dejali, razen ceste iz Ljubljane v Tolmin, zaradi “unih jebenih ovinkov”. Naslednjič bodo prileteli s helikopterjem, saj si to na višku slave in popularnosti tudi lahko privoščijo” je z nasmehom na ustih povedal motor ekipe Perica Jerković.

Na koncu intervjuja je še vsak stresel eno “fortno”. Bralcem Posočje.net smo namenili tri najboljše.

Ko se znani kranjski “raper” Pižama alias “Goren(j)ski Earthquake premika, gre za “tek tone”.
Mladen prihaja iz Dežele suhe robe, a ne ve zakaj ji pravijo Dežela suhe robe, če ima bajto polno vlage.
Perica je Tolmincem pihnil na dušo in vprašal “kakšna je razlika med režiserjem Mitjem Okornom in režiserjem Janom Cvitkovičem“? Odgovora vam seveda ne bomo posredovali, ker ga pozna že vsak trileten otrok!

Ko smo že pri “stand-up” komediji je prav, da se spomnimo tudi staroste te zvrsti, ki v Tolminu izvrstno opravlja svoje delo že dobri dve destletji. Sprašujem se, če niso tisto “foro” z maltežanom kar njemu ukradli?

Premierni nastop v Sloveniji: Pharoah Sanders, ki ga je Ornette Coleman označil za »najbrž najboljšega tenorskega saksofonista na svetu«, John Coltrane pa za »človeka izjemne duhovnosti, vedno na sledi resnice«. Sanders je še danes edini nosilec povsem nezamenljivega zvoka tenorskega saksofona, harmonsko bogatega, okrašenega z alikvoti, surovega in kričavega, a tudi raskavo toplega in ljubečega v številnih baladah, ki jih je spisal v dolgoletni karieri.
Rojen v glasbeni družini je v kalifornijskem Oaklandu študiral glasbo in likovno umetnost, obenem pa v okolici San Francisca začel aktivno igrati bebop, blues in moderni jazz z glasbeniki, kot so Dewey Redman, Sonny Simmons in Ed Kelly. Ko se je leta 1961 preselil v New York, mu glasbena pot sprva ni bila naklonjena: saksofon je zastavil, a delo s Sunom Rajem, Donom Cherryjem in Billyjem Higginsom mu je dalo ustvarjalni naboj. S svojo prvo skupino je začel igrati leta 1963 in kmalu zatem jih je med koncertom v klubu Village Vanguard slišal John Coltrane, ki je izjemnega tenorista nemudoma povabil v svojo skupino. Od leta 1964 sta skupaj odločno spremenila podobo jazzovske glasbe, čeprav Sanders nikoli ni bil »redni« član Coltranovih skupin.
Med letoma 1966 in 1971 je Sanders za založbo Impulse izdal serijo legendarnih albumov, med njimi Tauhid, Karma, Black Unity in Thembi, a na komercialni uspeh je bilo treba počakati še tri desetletja, ko ga je leta 1995 producentski mag Bill Laswell proslavil z njegovima najbrž najbolj dostopnima albumoma Message from Home in Save Our Children, na katerih ga je mogoče slišati v izjemni formi in odlični družbi (Bernie Worrell, Tony Cedras, Zakir Hussain, Trilok Gurtu, Foday Musa Suso, Aiyb Dieng, Hamid Drake in mnogi drugi).

vir:ljubljanajazz.si/jazz-festival

foto:Loredan Markič

Dragan Stojnić je bil veliki šarmer in romantik. Vedno je pravil “Važno je biti gospodin”. Bil je naš Charles Aznavour. Rodil se je 1937 v Beogradu. Živel je v Banja Luki, Sarajevu, Skopju in ponovno v Beogradu, kamorkoli je šel, je nosil pesem v svojem srcu. Na glasbeni sceni je deloval skoraj štirideset let. Študiral je francoščino, ki pa je ni nikoli končal. 1966 je gostoval v pariški Olimpiji, ki je bila in je ostala sen mnogih pevcev in pevk. Njegov priljubljeni bariton je obmolknil marca 2003.

LINK NA PESEM LA BOHEME

dobio sam majicu
u tri boje bojenu
stigla mi je iz Amerike
iz Njujorške države
a na njoj piše
joj što volim SDS
na njoj piše
SDS
ja imadem tetkicu
stare loze kmeticu
ona živi u Bruklinu
tamo igra košarku
i ona kaže
joj što volim SDS
ona kaže
SDS
da ja imam djevojčicu
dao bi joj majicu
dao bi joj pusicu
al ja nemam djevojčicu
a da je imam
mislila bi što i ja
rekla bi mi
SDS

Žal je umrla še ena oseba, ki je sooblikovala jugoslovansko kinematografijo. Na svojem domu v Beogradu je umrla igralka Sonja Savić. Rodila se je v Čačku. Igrala je v kultnih filmih: Davitelj proti davitelja, Mi nismo anđeli, Balkanski špijun, Kruh in mleko, Od groba do groba… Znana je bila kot oseba z visoko inteligenco, pa tudi po težavah z odvisnostjo.

Univerzitetni profesor se je nekoč odpravil na obisk k slavnemu mojstru zena. Medtem ko mu je mojster tiho serviral čaj, je profesor na dolgo in široko govoril o zenu. Mojster je čaj natočil že do skrajnega roba skodelice, a je še vedno nalival.

Profesor je vznemirjeno opazoval poplavo čaja na mizi dokler se ni mogel več zadrževati. “Skledica je prepolna! Nehajte nalivati,” je bleknil.

“Tudi vi ste podobni tej skodelici,” mu je odgovoril mojster. “Kako naj vam pokažem zen, ko pa je vaša skodelica polna?”

Ta volilna kampanija je smešna za crknt. Že dolgo se nisem tolk nasmejal, kakor sedaj, ko nas filajo s to aftero Partija.

1. Janševiki zahtevajo od finskih novinarjev naj predstavi dokaze o trditvah, da je Ivan dobil podkupnino od finskega podjetja, če ne bodo smatrali, da so to insinuacije in diskreditacije slovenske opozicije. Sicer imajo prav, da kdor ni obtožen ni kriv…

2. Saško Peče pokaže neke dokumente iz leta 91. Janša brez dokazov obtoži Želeta, da so ponarejeni in imajo dolgo brado, še iz afereDepala vas…

3. Dejan Kaloh, desničarski populist, pred tremi meseci, ko je ugotovil, da ne bo mogel kandidirat na listi SDS, je izkoristil in se vtihotapil v stranko Lipa, ki je nujno rabila kader, saj je bila novinka na slovenski politični sceni. Svoj blog, kjer je prej hvalil Janšizem izbriše in začne propagirati lipov čaj v sodelovanju z naravo, seveda…

4. Mladi pozpetnik Dejan Kaloh postane šef poslanske skupine, druge najmljše stranke v Sloveniji. Obtoži Želeta in Žganje, da je mladoletni sin člana Lipe falsificiral dokument. Tisti dokument, za katerega je Janša rekel, da je iz časov afere Depala vas.

5. Janšisti od finskega novinarja zahtevajo dokaz (se ne grejo rekla - kazala). Kalohu pa verjamejo na besedo, ko je dejal, da v stranki Lipa falsificirajo dokumente…

6. Na blogu Dejana Kaloha piše, da je na dopustu…

7. Najbolj smešno pa je, da je mladoletnik ponaredil dokaz, s katerim je ropotal Drago Kos v času Depale vasi. Vodilnim v stranki Lipa priporočam. “Nč bat, pred vami je svetla prihodnost, odkrili ste eliksir življenja.” Prodajajte lipov čaj. Mladoleten sin člana stranke Lipa je leta 94 ponaredil dokument in še danes je mladoleten.

Smešno, a ne? Al ne!

Čaj ‘n’ mala

Nocoj ob 22. 30h bo na drugi mreži RTVSLO predvajan prvi od desetih delov ruske nadaljevanke Mojster in Margareta, ki je posneta po kultnem romanu Mihaila Afanasjeviča Bulgakova. Ta roman je zame ena najboljših literarnih stvaritev 20. stoletja, zato ker je vedno aktualen. Lahko se dogaja, v Moskvi v času Stalinovih čistk, v Beogradu v času Titove diktature, ali v Ljubljani v današnjem času “Janševistične” ideologije.

Roman naj bi bil inspiracija Micku Jaggerju in Keithu Richardsu za komad “Sympathy for the Devil“.