V zadnjih tednih (mesecih) smo slišali marsikaj na račun predsedniških kandidatov. Tudi iz blogosfere je bilo slišati marsikatero mnenje o tem, kako predsedniški kandidati uporabljajo bloge in ostale internetne dobrote. Ker se poklicno ukvarjam z izdelavo spletnih strani sem se odločil, da tokrat pogledam pod kožo, v drobovje njihovih spletnih predstavitev.
Pa začnimo za začetek pri sami HTML kodi. Najslabše jo tu odneseta Jelinčič in Piberlova. Prvi ima definiran standard iz leta 1995 in zato naštejem 656 napak v HTML kodi, takoj za petami pa mu je Piberlova z nedefiniranim standardom in 632 napakami. Na splošno je spletna stran Piberlove prava pravcata spletna katastrofa, saj očitno manjka par datotek, ki bi zmedo na njeni strani uredile v neko smiselno in uporabno obliko. Najbolje se pri HTML kodi odreže Gasparijeva spletna stran spisana v sodobnem XHTML Transitional standardu in samo dvema napakama.
Naslednje sem se obregnil ob tehnologije, ki jo spletne strani uporabljajo za oblikovanje. Tu sta na vrhu Turk in spet Gaspari, ki za oblikovanje uporabljata sodoben <div> pristop z čisto HTML in CSS kodo. Sledijo ostali kandidati z dokaj kvalitetno kodo, izstopa le grmada nepotrebne in nefunkcionalne CSS kode pri Pečaričevi spletni strani in oblikovanje z uporabo tabel. Na dnu sta spet Jelinčič z gomilo nepregledne in grde kode ter pravcato oblikovno džunglo in zmasakriranim CSSjem, in seveda Piberlova z kodo, ki je bolj primerna za strojno branje kot prikaz na zaslonu.
Iz skupinice kandidatov izstopata Pečaričeva in Krajnc saj oba uporabljata odprto kodo. Pečaričeva je za postavitev spletne strani uporabila sistem Subdreamer CMS v kombinaciji s posebej izdelanim dizajnom. Krajnc pa uporablja blogersko klasiko WordPress v kombinaciji z prav tako odprto kodnim dizajnom. Ostali uporabljajo lastniške sisteme.
Če za konec pogledamo še licence pod katerimi kandidati objavljajo vsebino na svoji spletni strani, me najbolj razočarata Krajnc in Pečaričeva, saj oba uporabljata odprto kodo, svojo vsebino pa objavljata pod klasičnim Copyright-om. Prav tak način zaščite si je omislil Jelinčič, ostali licence nimajo navedene. V tej kategoriji pa zablesti Turk, ki vsebino objavlja pod licenco Creative Commons (Attribution-Share Alike). Turk tudi sicer, kot edini kandidat, uporablja še druge spletne servise in sicer YouTube, Flickr in Del.icio.us in nedelujoč Facebook.
Iz vidika spletnega programerja je, s samo dvema napakama v čisti in urejeni kodi, najboljša Gasparijeva stran. Na drugem mestu je, zaradi 27 napak v prav tako urejeni in čisti kodi, pristal Turk. Njegovi strani je moč očitati tudi to, da je nekoliko preobsežna, saj bi nanjo (preko modema) morali čakati kar 86 sekund. Zelo pohvalna pa je njegova uporaba spletnih servisov. Po zaslugi uporabe odprto kodnega sistema in dizajna je tretje mesto zasedel Krajnc. Koda vsebuje nekaj nerodnosti in 17 napak, vendar nič pomembnejšega. Nekje v sredini, in na koncu na četrtem mestu, je vseskozi tičal Peterle, zaradi česar ga šele sedaj prvič omenjam. Koda je dokaj čista vendar vsebuje 95 napak in daje občutek, da je nekako nametana na kup. Moti me občasna uporaba tabel za oblikovanje in dokaj očiten divitis. Naslednje mesto zaseda Pečaričeva z 53 napakami v kodi in nazadnjaškim oblikovalcem, ki še vedno za oblikovanje uporablja tabele. Te so še posebej neprimerne za obiskovalce z posebnimi potrebami. Poleg tega je CSS koda ena najgrših kar sem jih tokrat videl. Zadnji dve mesti, zaradi zgoraj omenjenih razlogov več kot zasluženo zasedata Jelinčič in Piberlova.
4 odgovorov do sedaj ↓
1 Simon // 16. 10 2007 ob 12:21 popoldne
Sam uporabljam HTML Tidy plugin za Firefox, ki mi javlja malce drugačne rezultate:
1. peterle.si – 0 errors, 0 warnings
2. darkokrajnc.si – 0 errors, 21 warnings
3. gaspari.si – 0 errors, 30 warnings
4. elena-priloznosti.com – 0 errors, 58 warnings
5. zmago.sns.si – 0 errors, 369 warnings
6. daniloturk.si – 1 errors, 13 warnings
7. monikapiberl.com – 515 errors, 634 warnings
2 Simon // 16. 10 2007 ob 12:53 popoldne
Ni zanemarljivo opozoriti tudi na to, da Gasparijeva in Türkova stran pred predvajanjem videa v Internet Explorerju zahtevata “aktiviranje kontrolnika s klikom”. Tako mora uporabnik 2x klikniti na play, da se mu začne posnetek predvajat. Uporabniku neprijazno in s programerskega stališča slabo.
3 Kitaj // 16. 10 2007 ob 9:27 popoldne
Hn, zanjimivo.
Za to “raziskavo” sem uporabil http://validator.w3.org/. Sem poskusil inštalirati omenjeni plugin, pa žal ne deluje v Linuxu.
Sem pa zato podrobneje preveril Peterletovo stran (ker je ravno omenjena na prvem mestu) in našel par napak. Stran uporablja XHTML 1.0 Transitional, tako vsaj pravi DOCTYPE, tako da so napake: “uppercase” tagi in atributi; vrednosti nekaterih atributov niso v narekovajih. Morda zveni pikolovsko, ampak standardi so pač standardi.
Neprijaznosti na Gastarijevi in Türkovi strani pa nisem opazil, ker z IE gledam samo strani, ki jih sam naredim.
4 Simon // 16. 10 2007 ob 10:48 popoldne
Se popolnoma strinjam, da se je potrebno standardov držat. Tu so v bistvu veliko napako naredili izdelovalci browserjev, ki so pustili uporabo kode, ki ni napisana po standardih. Namesto tega so želeli popravljati napake za izdelovalci spletnih strani. In zdaj smo tam kjer smo – vsak piše kodo kot se mu zazdi, da je prav.
XML je lep primer, da se lahko tudi programerji držijo pravil. Le postavit jih je potrebno pred dejstvo, da če ni vse po standardu potem pač ne deluje.
Glede strani predsedniških kandidatov menim, da so se tisti, ki imajo kaj možnosti kar potrudili. Tudi vsebine dokaj redno dodajajo. Upam, da to tako tudi po volitvah (da ne bodo blogov pisali samo v času kampanije). Moja splošna ocena teh strani je 3-4. Strani so na približno istem nivoju in ne bi mogel izpostaviti nobene.
Turkov in Peterletov štab je očitno prijela Youtube manija in prisegajo na video novice. Tistim, ki so do zadnjega zbirali podpise, pa je očitno zmanjkalo časa (in denarja?) za izdelavo spletne strani.
Veseli tudi to, da nihče ni našel “strokovnjaka”, ki bi mu celotno stran naredil v Flashu.
Za komentarje je že prepozno. Blog je upokojen.