Danes mi je čez rob kapnila Centrifuzijina objava Blog Non-Action Day, v kateri razglablja o nedavni blogerski akciji v kateri je sodelovalo 20,603 blogerjev iz celega sveta. Res da to za svetovno merilo ni ravno velika številka, vendar v nobenem ne smemo zanemarjati vpliva te akcije, kot to v svojem blogu počne Centrifuzija.
Jaz sem se pridružil blogerskem dnevu, ker menim, da je o tej temi potrebno govoriti. Ljudje smo postali to kar smo po zaslugi naše sposobnosti pogovarjanja iz česar izhaja tudi naša sposobnost dogovarjanja.
Res je, da nam zadnje čase le ta ne gre ravno najbolje od rok. Vsak se drži bolj zase, svojemu sodelavcu, prijatelju, sosedu, raje kaj skrije, kot pa preveč pove. Postali smo zakrneli individualisti, raje se sami vozimo naokoli z avtom in bog ne daj, da bi si morali s kako stotinjo deliti vlak.
Strinjam se s tem, da samo pisanje ne bo prineslo velikih sprememb. Zadnje čase pa mi že pošteno najeda živce navada nekaterih ljudi, da dajejo vnemar vse, kar skušajo dobrega storiti drugi. Tako sem zadnjič prebral novico, da nekje na severu Evrope v trgovinah nimajo več vrečk in da moraš prinesti svojo. Do okolja silno prijazna poteza in vednar se je našel nekdo, ki se je začel vsajati, da to pač ni nič in da si s tem ljudje le perejo zamazano vest. Pa peticija, ki so jo izzvali dogodki pred Globalom. Jankoviča že nekako razumem, ker je politika sedaj njegova služba, ampak moj prijatelj misli isto in se sklicuje na pravno državo za katero vemo, da (še) ni nikdar obstajala. Tudi iz letošnje predsedniške kampanje se spomnim cinizma Piberlove, ki je na soočenju razlagala, kako ne bo dala niti centa razno raznim zbiralcem pomoči prizadetim v poplavah, da pa bo pomagala vsakomur, ki se osebno obrne nanjo. Hvala lepa za tako pomoč, da moraš prositi zanjo.
Zmeraj se najde nek pametnjakovič, ki meni, da je sam najbolj pameten in kot tak edini sposoben dojeti celoto dogodka in se odzvati nanjo z vseobsegajočo rešitvijo. Ko tako 20,603 blogerjev zgolj “meče pesek v oči” svetovne javnosti se ti tega svojevrstnega protesta in izražanja nezadovoljstva ne udeležijo, kajti to je seveda daleč pod njihovim nivojem. V primeru naravnih katastrof je po njihovem mnenju bolje, da ne pomagajo prizadetim, saj se tako izognejo možnosti, da bi ta prišel v neprave roke. Raje na ves glas razglabljajo o pomembnosti pravne države, medtem ko je za vsakim vogalom očitno, da ta ne obstaja in da se je tragični dogodek zgodil prav zaradi njenega neobstoja.
O stari kitajski birokraciji je krožil rek: “Kdor ne dela ne greši.” Zgleda, da tudi ta stara modrost še vedno drži.
5 odgovorov do sedaj ↓
1 Centrifuzija // 23. 10 2007 ob 1:08 dopoldne
Srce, nasprotuješ si.
V naslov se ti je zapisal glagol “storiti”, v besedilu pa “govoriti”. In prav med tema dvema glagoloma vidim jaz velikansko razliko. Še več. Ravno zaradi te razlike je nastal naveden zapis. Prvi glagol vključuje angažma, aktivnost, drugi pa nič od tega, ampak predvsem prazno govorjenje, ki žal nikomur ne koristi. Verjamem namreč, da se je o okoljevarstvu že veliko govorilo, odločno premalo pa naredilo.
Mislim tudi, da si zgrešil pomen mojega pisanja in dojel to, kar si želel. Objavi nisem namenila 30 minut, da sem sestavila in objavila nekaj vrstic, ampak sem temo 14 dni raziskovala, intervjuvala različne strokovnjake, iskala vzroke in rešitve, nato pa spisala obsežen članek na to temo. Zaradi razočaranja in skrbi je nastal zapis na blogu. In ja, še vedno verjamem, da pogovarjanje ne bo zaleglo, dokler ne bodo velikih potez naredili veliki igralci, ki služijo z našo potrošnjo in smetenjem. “Vpliv akcije” mi zato ni jasen, če sem iskrena. Uvrstila bi ga nekam k Live Earth koncertom.
PS:
V pregovoru si izpustil vejico: “Kdor ne dela, ne greši.”
2 Kitaj // 23. 10 2007 ob 2:43 dopoldne
Med storiti in govoriti je seveda velika razlika, težava je v definiciji besede storiti. Če nekdo pripravi čez 20.000 blogerjev, da se prijavijo in obvežejo, da bodo do nekega roka nekaj napisali o ekologiji, to zame pomeni storiti nekaj. Zate to očitno še vedno spada pod kategorijo govorjenja. Res je, da so mnogi od teh blogerjev zgolj govorili, vendar mnogi zagotovo tudi kaj naredijo v tej smeri.
Jaz sem 15. oktobra zgolj govoril o kitajski ekološki katastrofi, sicer pa ločujem odpadke, zbiram star papir; nalepko z kodo nalepim direktno na banane in v eno vrečko zbašem več vrst zelenjave ali sadja; s seboj vedno nosim platneno vrečko za nakupe; skrbno hranim baterijske vložke, olja, barve in jih oddam med odvozom posebnih odpadkov; če ni koša nosim papirčke v žepih; med umivanjem zob in tuširanjem zapiram vodo; pozimi v stanovanju rad nosim pulover, ker se mi zdi pač normalno, da se pozimi ne hodi naokoli v kratkih rokavih; rad bi imel hibridni avto, pa si ga žal ne morem privoščiti; luč odprem šele ko je trda tema; po mestu rad hodim peš ali kolesarim; …
Priznam pa, da sem se 15. oktobra vozil z avtom, ker pač tja kamor sem šel težko prideš z javnimi prevoznimi sredstvi.
Ko tako leto za letom na bregovih Soče pobiram gore odpadkov se mi pogosto zazdi, da sem malo trčen, ker se trudim biti čimbolj prijazen okolju, ki me obdaja. Ko vidim ignoranco, ki jo do okolja izraža večina ljudi me zamika, da bi jim smeti, ki so jih odvrgli, zagnal v glavo.
Tej akciji sem se priključil, ker menim, da je to, kar počnem le kaplja v morje. Blog sem, tako kot vsi ostali, začel pisati, da bi nekaj povedal. In ta akcija je bila odlična priložnost, da ta medij uporabim še za širjenje ekoloških idej. Objava ni bila prva in ne bo zadnja. Vsak se mora potruditi, da čim bolj počisti svoj prag. Izkoristiti pa je potrebno tudi vsako priložnost za skupinsko čiščenje skupnega praga.
p.s.: Z vejicami imam že od vedno težave. Trudim se jih pravilno postavljati, vendar mi ne uspe vedno.
3 Dejan // 24. 10 2007 ob 5:59 popoldne
Nimaš težav samo z vejicami.
4 Dejan // 24. 10 2007 ob 6:23 popoldne
Mislim, da si glede Pibernikove zgrešil poanto. Ni tako pomembna njena (ne)odločitev o pomoči prizadetim. Naredila je drugo kardinalno napako, ki ima večjo razsežnost. Ko se ni uvrstila v drugi krog predsedniških volitev, je za to obtožila pravno državo. Kje ima za to dokaze? Te sprašujem.
5 Centrifuzija // 24. 10 2007 ob 11:45 popoldne
No, zdaj pa res ne vem, čemu se repenčiš. Vse to počneš? Krasn! Bi rad pohvalo? Evo, občudujem tvoj trud. Vsa čast. Ampak ne mi reči, da te je k temu nagovorilo množično pisanje o okolju. Ko boš pa našparal dovolj denarja, da si boš omislil hibridno vozilo, se pa vmes še malo poglobi, koliko tvoj hibrid pokuri in koliko toplogrednih plinov je moralo biti izpuščenih v zrak, da se je tako vozilo sploh proizvedlo. In kaj se bo zgodilo s starim vozilom? Eno so simptomi, drugo pa vzroki. Eno so okoljevarstvene težnje, drugo pa potrošniške. Te reči ne grejo skupaj in tukaj je jedro problema po mojem mnenju.
Objavi komentar