V “starih” časih so bile nakupovalne vrečke bele, obstajala je le ena velikost in le en model. Bile so sorazmerno drage, zato smo, vsaj pri nas, vrečke v trgovino nosili od doma.

Prihod “demokracije” in svobode potrošništva je v naše trgovine prinesel tudi bolj raznoliko ponudbo nakupovalnih vrečk. Najprej so se na prej belih vrečkah začeli pojavljati logotipi trgovin. Nekaj časa je bilo v trgovinah moč dobiti tudi papirnate vrečke, ki pa zaradi svoje omejene nosilnosti in predvsem zaradi cene, niso mogle izpodriniti dobrih starih plastičnih vrečk. Te so medtem spremenile obliko, predvsem pa so postale precej večje. K večjim trgovinam z večjimi nakupovalnimi vozički je pač sodila tudi večja vrečka. Večja je seveda bila tudi cena, kar pa nedvomno odtehta njena kvaliteta.

Pri vsem teh spremembah pa me je najbolj zmotilo to, da so bili na novih, večjih vrečkah natisnjeni ogromni logotipi in napisi trgovin, kar me je vedno znova odvrnilo od nakupa le teh in sem zato še naprej gojil navado iz mladosti, ter v trgovine odhajal s “dobro staro” belo vrečko v žepu. Zdelo se mi je namreč naravnost kriminalno, predvsem pa preko meje dobrega okusa, da moram za nošenje velike in očitne trgovčeve reklame plačati iz lastnega žepa.

Zadnje čase pa je opaziti spremembo miselnosti nakupovalnih centrov. Najprej sem to opazil v Leclerc-u, kjer sem zaradi svoje pozabljivosti, po dolgem času, spet kupil nakupovalno vrečko. Vrečka je lepa, močna in nosi ekološko sporočilo. Povrh vsega pa ti jo, ko se izrabi, v trgovini brezplačno zamenjajo z novo.

Nekaj podobnega je naredil tudi Mercator, ki je na vrečki sicer ohranil močno reklamno motiviko, vendar je vseeno poglavitna misel na njej namenjena prometni varnosti.

Tudi jaz sem se “moderniziral”. V žepu sedaj nosim črno nakupovalno vrečko. Pravzaprav bi morda moral reči torbo. Je platnena in zložljiva. Narejena na Kitajskem, kupljena na Japonskem. Sedaj pa se dobi tudi pri nas (kakor vse kar je “Made in China”).