France Bučar, doktor pravnih znanosti je avtor uspešnice Rojstvo države, ene redkih knjig s politično vsebino, ki je teden dni po izdaji, doživela ponatis. Razprodana je bila v štirih dneh.

Bučar letnik 1923 je kljub svojim letom eden  najprodornejših mislecev v državi. Ker vedno govori, kar misli, ga ne marajo ne levi ne desni.

Glede nizke popularnosti vlade pravi, da je za to kriva izključno vlada sama in ne mediji, kot to hoče prikazati predsednik vlade. Kritičen je do domobranske ideologije, ki še vedno tava v glavah nekaterih politikov. Kot predvojni krščanski socialist škofa Rožmana nima za izdajalca, ampak človeka, ki je storil veliko politično napako. V bistvu pa blokovska delitev pri nas traja že od protireformacije, prek devetnajtega stoletja do druge svetovne vojne in traja še danes. Največjo navarnost za Slovenijo vidi v sindromu, da nas bodo reševali drugi. To se je zgodilo že, ko smo bili navezani na Dunaj, Beograd in danes na Bruselj.

V začetku devedesetih  se je kot predsednik skupščine in parlamenta uprl Demosovim čistkam “rdečih” direktorjev. “Samo prek mojega trupla” pa je izrekel, ko je hotel Demos državi vladati z vladnimi dekreti, ki bi nas pripeljali do”Tuđmanizacije” Slovenije.

“Oče” slovenske ustave bi kritiziral predsednika Drnovška, če bi se ta posvetoval s predstavniki poslanskih skupin glede izbire ustavnih sodnikov. Ti bi predsedniku diligirali, kdo bo predlagan za ustavnega sodnika, kar pa ni v duhu ustave. Ustavno sodišče je še zadnja trdnjava, ki si jo aktualna oblast ni uspela podrediti. Zanj je odločitev ustavnega sodišča nekaj svetega. Tudi pri izbrisanih mora vlada spoštovati stališče ustavnega sodišča, sicer bo žrtvovana pravna narava naše države.