Danes me je enkrat sredi dneva iz dela predramil telefon. Čudna melodija (res jo moram že enkrat zamenjati) je naznanila prihod sporočila, to pa v prijetnem Blogorolinem stilu preroško napovedalo frišno Blogorolo v mojem nabiralniku.

Nekje proti koncu poti domov, sem se spet spomnil na to in res, v nabiralniku je poleg reklam čakala tokrat bela kuverta. Tudi tokrat je bil naslov napisan na roko in za razliko od zadnjič me tokrat niso preimenovali.

Blogorolo sem iztrgal iz kuverte, saj sem po sili razmer sedel na straniščni školjki in kot ponavadi pri sebi nisem imel noža s katerim navadno odpiram kuverte. Z zanimanjem sem prelistaval in preletaval njeno vsebino dokler nisem naletel na znan naslov, znano ime in znan URL. Od šoka sem članek skorajda v celoti prebral.

Uaahuuuuuuuuuuuu! Bil je namreč moj

Čestitam blogorolovcem za drugo številko in briljantno izpeljano distribucijo. Hvala vam za vso današnje veselje.