Pred mnogimi leti mi je Fejo Volarič, pesnik iz Kobarida, povedal kratko zgodbico (kratkico).Mirko in Slavko sta že odrasla in sta se preselila v Slovenijo. A je bilo to zaradi vojne v njunem domačem kraju, ali sta bila ekonomska emigranta, ne vem, se ne spomnim več, pa tudi ni važno. Naselila sta v ulici, kjer so živeli sami Slovenci, zato sta se hitro naučila slovenščine.
Nekega dne sta počela na vrtu stvari, ki se jih na vrtu počne. Bilo je treba tudi neke veje na drevesu odrezati. Mirko je prinesel lestev in začel plezati nanjo. Slavko se je ustrašil, saj je Mirko pil tisto Medvedjo kri. Rekel je Mirkotu: ” Mirki, da ne padeš!
Mirko pa mu je odgovoril: “Če se sam ne bom mirko i ti me ne boš mirko, Slavko!!

PS. Fejo Volarič ni iz Kobarida, ampak je iz Sužida pri Kobaridu.