Minister DRAGUTIN MATE je ‘Nušićev MINISTAR’!

Pisatel Branislav Nušić se je pred dežjem umaknil v neko uto. Tam je bil tudi nekdo, ki je prav tako iskal streho nad glavo. Vprašal je Nušića “dobri človek, kdo si?” “Jaz sem Branislav Nušić” je odgovoril pisatelj. Neznanec se je začel smejati in je pripomnil “če si ti Branislav Nušić, potem sem jaz minister!” Hudomušni Nušić se ni dal zmesti in je vprašal neznanca, kaj vidi okoli sebe. Neznanec pove, da vidi ulico, drevesa… Naprej mu Nušić reče: “sedaj pa stopi na stolico in povej kaj vidiš”. Ker sta bila pod streho je neznanec le malo videl. Na koncu pa ga pisatelj prosi naj stopi na mizo in pove, kaj sedaj vidi. Neznanec zaradi strehe ni videl okolice in rekel je, da sedaj ne vidi nič.

Nušić mu je odvrnil: ” NO SEDAJ SI PA MINISTER !”

Poanta je v tem, da ko si na visokem položaju kot je minister, ne vidiš več problemov malih ljudi, ali pa jih nočeš videti!

Tako kot Nušićev minister nič ne vidi, tudi naš notranji minister nič ne ve. Rad bi izigral odločbo ustavnega sodišča o izbrisanih in ga zaobšel z ustavnim zakonom. Spoštovani Matevž Krivic lahko v nedogled ponavlja, da izbris nima nič skupnega z državljanstvom, ampak da je bilo 18 000 ljudi izbrisanih iz registra stalnega prebivališča ‘ala card’. S tem so ljudje izgubili možnost zaposlitve, zavarovanja… in zato se mi zdi nenavadno, da tisti, ki se mu je zgodila krivica, ne bi zahteval odškodnine. Tudi če bi izbrisani kalkulirali, ne razumem, kaj je tu narobe. Vsi kalkuluramo, to je naravno. Za svobodno in demokratično Slovenijo smo se borili zato, da lahko svobodno mislimo, izbiramo…

Ko se zgodi brezglava nesreča, se nam žrtve smilijo, tudi če so bile same krive za nesrečo, če pa so izbrisani naredili ‘napako’ potem nam je vseeno, jih hočemo pregnati, deportirati (živali so nam dražje od njih izdajalcev) samo zato ker so drugačni od nas.

Mate, Janša in kompanija se ne morejo znebiti komunistične mentalitete. V demokraciji je naloga večine, da poskrbi za manjšino, pa naj bo še tako marginalna. Bližajo se volitve, grabi jih panika in kaj je lažjega kot pokazati s prstom na grešne kozle.

PS. Še celo tak patron kot je Bush spoštuje odločitev sodišča, pa tudi če se z odločitvijo niti najmanj ne strinja. Še dolga pot nas čaka do pravne države.