Konec šestdesetih in v začetku sedemdesetih let prejšnjega stoletja se je v takratni Zahodni Nemčiji zgodil neverjeten glasbeni razcvet. Pojavljati so se začele originalne in inovativne zasedbe, katerih glasba ni bila podvržena prevladujočim angloameriškim vplivom, nekateri glasbeniki so te vplive celo zavestno zavračali. Pred eksplozijo punka, ko je ustvarjalna moč rock skupin na otoku in čez lužo začela vidno usihati, se je tudi v angleških medijih začelo pojavljati zanimanje za nemško rockovsko in elektronsko glasbo.

Ves ta avantgardizem, kreativnost, inovativnost, posluh za eksperiment in posledično s tem prestavljanje mejnikov v popularni kulturi, ki tudi po skoraj štiridesetih letih še niso povsem preseženi, je angleška kritika poimenovala z žaljivim izrazom Krautrock, po naše zeljnati rock. Nemci so, poleg klobas in piva, tudi znani ljubitelji zelja. Takrat se najverjetneje noben izmed omenjenih pisunov ni zavedal, da bo Krautrock imel tako daljnosežne glasbene posledice. Njegov duh je po eksploziji v sedemdesetih letih v naslednjem desetletju prejšnjega stoletja nekako poniknil, v zadnji dekadi in pol pa udaril spet z vso silovitostjo na plan.

V današnjem glasbenem podzemlju, naklonjenemu zvočnemu eksperimentu, skorajda ni zasedbe ali glasbenika, ki ga ne bi pičil »krautrockovski insekt«. Vpliv skupin Can, Neu!, Kluster, Cluster, Harmonia, Faust, Kraftwerk, Tangerine Dream, Ash Ra Tempel, Amon Düül II, Popol Vuh in posameznih glasbenikov, kot so Klaus Schulze, Dieter Moebius, Hans-Joachim Roedelius, Conrad Schnitzler, Holger Czukay, Manuel Göttsching, da ne naštevamo vseh protagonistov, je neizbrisen, njihova glasba pa do današnjih dni neusahljiv izvir kreativnega in ustvarjalnega muziciranja. Krautrock muzika, večina najpomembnejših stvari je nastalo koncem šestdesetih in v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja, je po svoji zvočnosti definitivno glasba tega tisočletja.

Za razstavo Krautrock ovitkov smo se odločili predvsem iz dveh razlogov. Sajeta je v svoji zgodovini gostila vrsto odličnih izvajalcev, ki črpajo iz Krautrock zakladnice. Tako so v preteklih letih že nastopili Thilges 3, Radian, Joseph Suchy, General Magic, Sila, Schlammpeitziger, Mapstation, lani in tudi letos naši Orton. Lansko Sajeto sta obiskala tudi dva pionirja Krautrocka, etno raziskovalci Embryo in Hans-Joachim Roedelius, ki predstavlja polovico enega najvplivnejših elektronskih zasedb vseh časov, Cluster. Druga polovica tega izjemnega dueta pa je prav letošnji gost Sajete, Dieter Moebius.

Kot je bila raznovrstna zvočna krautrockerska pahljašča, tako tudi ovitki plošč nimajo nekega skupnega imenovalca. Za večino teh lahko rečemo, da so prave vrhunske stvaritve in bi lahko funkcionirali tudi samostojno, po drugi strani pa se dobro dopolnjujejo tudi s samim zvočnim zapisom. Vizualni minimalizem, kolažiranje fotografij, vplivi ruske slikarske avantgarde, nadrealizem in op-art ter celo punkovska ikonografija so le nekatere bolj izpostavljene rešitve. Postavitev razstave upošteva geografsko pripadnost zasedb (Düsseldorf, Forst, Berlin, Köln, Wumme, München) in posamezna sodelovanja med glasbeniki. Zaradi prevelikega števila plošč smo se osredotočili predvsem na zlato obdobje Krautrocka, sedemdeseta leta minulega stoletja, najpomembnejši izvajalci pa so prisotni s skoraj celotnim diskografskim opusom vrhunske kvalitetete – Spitzenqualität!

Razstava (v okviru Sajete) je na ogled v Knjižnici Cirila Kosmača v Tolminu do 30. avgusta.

Vljudno vabljeni!