…Slovinjak Punk je ena redkih pesmi kultne skupine Buldožer, ki je spisana v slovenščini.

Ker je sv. Martin iz Torusa že zdavnaj godoval, nas čaka še Veseli december, ki ga tisti, ki na ta račun služijo, pomikajo globoko v november.

Spisati to ’skropocalo’ sem se odločil, ker sem na internetni strani Radia Odmev v rubriki Črna kronika prebral tole:

“Policijo je poklicala domačinka iz Dolenje Trebuše in povedala, da jo je udaril vinjen mož. Na kraju dogodka so možje postave ugotovili, da sta ga kar oba popila preveč. No, tudi tista ženina pripoved o moževem udarcu ni povesem tako enostranska. Žena je menda želela poklicati prijatelja, kar je moža močno razburilo. Močno jo je prijel za roko, da bi ji to namero preprečil, a ga je gospa s kozarcem treščila po glavi. Ves čas prerivanja sta se še močno prepirala in žalila drug drugega. Policisti so jima za to napisali plačilna naloga.”

Tisti, ki mislijo, da se pijančuje samo v ruralnih predelih našega lepega Posočja, se zelo motijo. Po tolminskih gostilnah, kjer kdaj zaidem, so okoli šanka večinoma pijanci ali pretendenti, da to postanejo. Ker me je zanimalo, zakaj se ga toliko ‘ulivajo’ sem dobil po večini nek splošen odgovor: “Sej ni nobene ‘bejbe’, ki ti pa presotane pole druzga kkr, da se ga napiješ.” Pa sem še punce vprašal, kako to, da ni nobene na spregled? Odgovor je bil: “Ja, ki bomo pa delale zune, če so pa vne sami pijanci.” Počutil sem se kot Antoine de Saint-Exuperyev Mali princ, ki je na nekem planetu obiskal pijanca. Ta obisk je bil zelo kratek, toda Malega princa je navdal z veliko žalostjo.

“Kaj počneš tu?” je rekel pijancu, ki je molče sedel pred vrsto praznih in polnih stekljenic.
“Pijem,” je odgovoril pijanec in se klavrno držal.
“Zakaj piješ” ga je vprašal Mali princ.
“Da bi pozabil,” je odvrnil pijanec.
“Kaj pozabil?” je poizvedoval Mali princ, ki se mu je možak zasmili.
“Pozabil, da me je sram,” je priznal pijanec in sklonil glavo.
“Česa sram?” je zanimalo Malega princa, ki bi mu rad pomagal.
“Ker pijem!” je odgovoril pijanec in ni več črhnil besede.
In Mali princ je osuplo odšel.

Organizatorji koncertov v MMC MinKu imajo velike probleme, ker se ‘folk’ ne udeležuje prireditev ob napovedani uri. Rajši ga pijejo po okoliških gostilnah, škoda jim je prispevati za vstopnino, ki je simbolična (2-3 evre, kar znese manj kot dve pivi v gostilni), nimajo pa nobenega pomisleka, ko zapravijo za galone alkohola. Ko se gostilne zaprejo, prihrumijo v Center MinK že vsi ‘obeljeni’, nakar sprašujejo kdaj bo konec pavze. Ko izvedo, da je koncerta že zdavnaj konec, se spustijo tako nizko, da stopijo do predstavnikov skupine in jih prosijo in moledujejo naj zaigrajo še kakšen ‘komad’. Ja tudi take se dogajajo!

Vsekakor pa so hujši tisti alkoholiki, ki svojo odvisnost skrivajo in pijejo sami doma za štirimi stenami.

Upam, da bo moje besedilo doseglo namen in bo vsaj komu dalo misliti, da se ne bo uresničila tminska ponarodela krilatica: ‘Vidimo se na brušenju’.