Vedno sem se spraševal, kdaj se bo našel kakšen Hrvat, ki ne bo podlegel skupinski mentaliteti in ne bo držal desne dlani na srcu, ko bo igrala hrvaška himna (Ljepa naša). Podobno, kot francoski nogometaš Christian Karembeu, ki nikoli ni pel francoske himne (Marseljeza).
Nocoj se je našel en tak Hrvat na prijateljski nogometni tekmi med Romunijo in Hrvaško, ki ni podlegel tuđmanizaciji. Pohvalno. To me je presenetilo bolj kot to, da so Belgijci slovenski nogometni reprezentanci zaigrali slovaško himno.
1 odgovor do sedaj ↓
1 Janez Koprivnjak // 17. 02 2009 ob 12:52 popoldne
Tuđmanu nije mogla biti draga Lijepa naša, himna bez nadmenosti, mržnje prema drugima i manije veličine. Zato je i izmislio tu ruku na srcu, da bi nas učinio barem Amerikancima. Ta ruka na srcu postala je normom hrvatskoga sportskog nacionalizma. Neki dan nogometaš Ivan Jurić to nije znao i nije dizao ruku u tuđmanovski pozdrav. Sutradan su ga namah napali nacići iz sportskih rubrika. Rekao je da grešku neće ponoviti. Njemu je posvećena ova priča.
Jutranji list
Objavi komentar