triK header image

Pozor! HUD PES NIK

26. Marec 2009 objavil Janez Koprivnjak · 1 komentar

Danes marsikdo misli, da bo Feo skočil iz paštete, ko jo bo odprl. Toda, ni bilo vedno tako! Feo za svoja kulturno umetniška udejstvovanja, ni dobil niti ene same nagradice, še!. Preberite si izvleček intervjuja s Feotom, ki so ga posneli v živo na Radiu Študent.

Feo je bil gost Botzove (in ne Bocove!) oddaje Kafanska debata.

Feo je živa legenda. Ko je tolminec Nikola Rutar predlagal Botzu Feota za gosta, se je le ta ustrašil in rekel: Ne! Preveliko strahospoštovanje.

Ivan Brozović Feo je bil pri Titu, star komaj dvanajst let in pol. Ta mu je dal roko in mu pozdravil bolezen mokrenja postelje. Dolgo časa mu to ’sramoto’ niso mogli pozdraviti. Po srečanju s Titom, pa se bolezen nikoli več ni pojavila. Feo pravi, da so tisti, ki hočejo preimenovati Titove trge in ulice, ne bečki konjušari, ampak hlapci od bečkih konjušarjev! Botz je predlagal, da bi te ulice in trge poimenovali po žrtvah katoliške cerkve. Feo se je s tem strinjal in dodal, da bi bilo dobro še malo počakati, da bo žrtev še več.

Feo je bil sodelavec RŠa in urednik TTja (Tribuna). Spomnila sta se tudi znamenitega prevoda Prešernove Vrbe (aus feuer hause) na 1. Novem Rocku 81. Feo je provociral punk publiko, Brecelj je pa kasiral!

Feo je sodeloval z mnogimi bendi… raznimi Predini, Kreslini, Putini… v kolekciji mu mankajo edino bratje Avseniki. Sodeloval je z Buldožerji, saj se je tudi izmislil ime za skupino po parodiji na Minattijevo pesem. Nekoga moraš imeti rad pa čeprav Buldožer! Feo je mislil, da bo zamenjal v skupini Marka Breclja na vokalu, ko je ta šel v JLA, ma ta furba se je vrnil po štirinajstih dneh:) Feo je sodeloval tudi s Hišnim bendom, pa z Marjanovim čudnim zajcem, pa z Feo & Smiths, tu si je skuril glas… ker ni znal pet in se je drl na vso moč.

Botzu so tisti, ki so pred Menzo pili samo pivo poturili napačno informacijo, saj je mislil, da Feo s Salamandro dan prej ni nastopil zaradi bolezni. Ta dogodek smo na portalu Posočje.net že obširno in hudomušno obdelali. Feo pravi, če bi imel tak bend, ko je bil star 25 let, to bi pa blo! Takrat je imel glas še čitav!

Feo je izdal devet peniških zbirk suma sumarum (s katalogom in prozno zbirko vred).

Feo je bil videc, čeprav to zanika. Nekoč je dal Gojmirju Gojcu Lešnku (Srp) tekst Maturatski izlet (vlak drvi, kje so vsi učitelji… strojevodja spi… glave, glave…), ki govori o nesreči maturanov. Naslednje leto se je ta nesreča res zgodila. Feo se je usral, da ni kaj narobe z njim. Kažin!!!

Če štejemo filme v katerih je Feo igral, samo lani v šestih, lahko pridemo do številke dvajset.

Na Boom festivalu v hali Tivoli je Feo nastopil s skupino Sedem svetlobnih let (predhodniki Buldožerjev), a ni imel sreče, ker mu je Jernej Jung (ta je kasneje gladovno štrajkal proti Kučanu, prej pa je pel v skupini Jugoslavija!!!!) izključil mikrofon. Ni mislil Feota zajebat, ampak Bora Gostišo (Mladi levi, Bele vrane), tako da je Feo ogrlice igral na suho. Collateral Damage!!!

Feo se je v Ljubljani dobro počutil, ko pa je prišel iz vojske se je odločil, da bo ostal v domačem kraju in teroriziral svojo kmetijo. Feo živi na tolminskem, v Sužidu pri Kobaridu, od kjer se lepo vidi eno najlepših gora (2245m) v Julijcih in Dolomitih. Botz je dodal, da tistim, ki so bili tam med letoma 1915 in 1917 ni bila najbolj luštna. Feo je pripomnil, da jo tisti še po smrti pomnijo.

Feo zna vse preveč. Cento mestieri, mille misseri!(sto poklicev, tisočkrat revščina). Bil je krovec, malovar, trtar, štihar vrtov, prodajalec srečk v trafiki, nočni…

Burja, vihar, stampedo, monsun, tajfun, tornado… Čatež!!! (Od Litije do Čateža)

Po poslušanju intervjuja sem odjuril trideset na uro v Rožno dolino, kjer sta me čakala Feo in Nikola Rutar, ki je šel naročiti v študentsko menzo kmečko pico, naprej! Ko smo jo v treh pojedli, smo se odpravili proti Tolminu. Ustavili smo se še pri Viljemu Zakrajšku Kramarju Raholinu Zakiju, kjer je Feo kot pravi domačin častil rundo. Zategnili smo ga še do Sužida, najbolj neurejene vasice v Kobariški republiki in zgodba se tu konča.

Tisti, ki bo pravilno preštel, kolikokrat sem omenil Volaričev nadimek, bo za nagrado dobil knjigo (Desperado Tonic Water). Edino knjigo, ki so jo kakor pravi legenda ukradli iz tolminske knjižnice, seveda ko jo najdemo!:)

Ajd žibeli!!!

foto: Komar Marko Brecelj

Kategorija: akcija · foto · nostalgija · novice · razmišljanja · slovenjenje · ugotovitve

1 odgovor do sedaj ↓

  • 1 Erik // 26. 03 2009 ob 10:15 popoldne

    Intervju je moč najti na spletni strani RŠa, kjer sem si tudi ogledal. Res je, Botzu se na daleč vidi strahospoštovanje.

    Drgač pa hvala bogu, da T’minci mamo Feota…..

Objavi komentar

Predober za Internet Explorer