Feo je bil gost Botzove (in ne Bocove!) oddaje Kafanska debata.

Feo je živa legenda. Ko je tolminec Nikola Rutar predlagal Botzu Feota za gosta, se je le ta ustrašil in rekel: Ne! Preveliko strahospoštovanje.

Ivan Brozović Feo je bil pri Titu, star komaj dvanajst let in pol. Ta mu je dal roko in mu pozdravil bolezen mokrenja postelje. Dolgo časa mu to ’sramoto’ niso mogli pozdraviti. Po srečanju s Titom, pa se bolezen nikoli več ni pojavila. Feo pravi, da so tisti, ki hočejo preimenovati Titove trge in ulice, ne bečki konjušari, ampak hlapci od bečkih konjušarjev! Botz je predlagal, da bi te ulice in trge poimenovali po žrtvah katoliške cerkve. Feo se je s tem strinjal in dodal, da bi bilo dobro še malo počakati, da bo žrtev še več.

Feo je bil sodelavec RŠa in urednik TTja (Tribuna). Spomnila sta se tudi znamenitega prevoda Prešernove Vrbe (aus feuer hause) na 1. Novem Rocku 81. Feo je provociral punk publiko, Brecelj je pa kasiral!

Feo je sodeloval z mnogimi bendi… raznimi Predini, Kreslini, Putini… v kolekciji mu mankajo edino bratje Avseniki. Sodeloval je z Buldožerji, saj se je tudi izmislil ime za skupino po parodiji na Minattijevo pesem. Nekoga moraš imeti rad pa čeprav Buldožer! Feo je mislil, da bo zamenjal v skupini Marka Breclja na vokalu, ko je ta šel v JLA, ma ta furba se je vrnil po štirinajstih dneh:) Feo je sodeloval tudi s Hišnim bendom, pa z Marjanovim čudnim zajcem, pa z Feo & Smiths, tu si je skuril glas… ker ni znal pet in se je drl na vso moč.

Botzu so tisti, ki so pred Menzo pili samo pivo poturili napačno informacijo, saj je mislil, da Feo s Salamandro dan prej ni nastopil zaradi bolezni. Ta dogodek smo na portalu Posočje.net že obširno in hudomušno obdelali. Feo pravi, če bi imel tak bend, ko je bil star 25 let, to bi pa blo! Takrat je imel glas še čitav!

Feo je izdal devet peniških zbirk suma sumarum (s katalogom in prozno zbirko vred).

Feo je bil videc, čeprav to zanika. Nekoč je dal Gojmirju Gojcu Lešnku (Srp) tekst Maturatski izlet (vlak drvi, kje so vsi učitelji… strojevodja spi… glave, glave…), ki govori o nesreči maturanov. Naslednje leto se je ta nesreča res zgodila. Feo se je usral, da ni kaj narobe z njim. Kažin!!!

Če štejemo filme v katerih je Feo igral, samo lani v šestih, lahko pridemo do številke dvajset.

Na Boom festivalu v hali Tivoli je Feo nastopil s skupino Sedem svetlobnih let (predhodniki Buldožerjev), a ni imel sreče, ker mu je Jernej Jung (ta je kasneje gladovno štrajkal proti Kučanu, prej pa je pel v skupini Jugoslavija!!!!) izključil mikrofon. Ni mislil Feota zajebat, ampak Bora Gostišo (Mladi levi, Bele vrane), tako da je Feo ogrlice igral na suho. Collateral Damage!!!

Feo se je v Ljubljani dobro počutil, ko pa je prišel iz vojske se je odločil, da bo ostal v domačem kraju in teroriziral svojo kmetijo. Feo živi na tolminskem, v Sužidu pri Kobaridu, od kjer se lepo vidi eno najlepših gora (2245m) v Julijcih in Dolomitih. Botz je dodal, da tistim, ki so bili tam med letoma 1915 in 1917 ni bila najbolj luštna. Feo je pripomnil, da jo tisti še po smrti pomnijo.

Feo zna vse preveč. Cento mestieri, mille misseri!(sto poklicev, tisočkrat revščina). Bil je krovec, malovar, trtar, štihar vrtov, prodajalec srečk v trafiki, nočni…

Burja, vihar, stampedo, monsun, tajfun, tornado… Čatež!!! (Od Litije do Čateža)

Po poslušanju intervjuja sem odjuril trideset na uro v Rožno dolino, kjer sta me čakala Feo in Nikola Rutar, ki je šel naročiti v študentsko menzo kmečko pico, naprej! Ko smo jo v treh pojedli, smo se odpravili proti Tolminu. Ustavili smo se še pri Viljemu Zakrajšku Kramarju Raholinu Zakiju, kjer je Feo kot pravi domačin častil rundo. Zategnili smo ga še do Sužida, najbolj neurejene vasice v Kobariški republiki in zgodba se tu konča.

Tisti, ki bo pravilno preštel, kolikokrat sem omenil Volaričev nadimek, bo za nagrado dobil knjigo (Desperado Tonic Water). Edino knjigo, ki so jo kakor pravi legenda ukradli iz tolminske knjižnice, seveda ko jo najdemo!:)

Ajd žibeli!!!

foto: Komar Marko Brecelj

Razjasnimo!
Ne obstaja Salamandra Salamandra & Ivan Volarič Feo, ampak samo
Salamandra Salamandra (lat. močerad), ker je Feo njihov enakopravni
član. Na odru Menze so se zbrali Feo, brata Kutin, Matej Magajne, Neža
Naglič, Dejan Lapanja in Sabina Magajne. Vsi skupaj so igrali na več
kot sto zanimivih in inovativnih inštrumentov. Le rekonvalescent Feo na
svojega matičnega ni smel, ker ima zdravniško prepoved petja. Pred
časom je prestal operacijo na glasilkah. Zato je prebral le par pesmi,
igral na že omenjene inštrumente, črtal po polah papirja in se izražal
z neverbalno komunikacijo. Ostali člani so njegov glas nadomestili
tako, da so sami zapeli in izgovorili besedo ali dve. Brata dvojčka
Samo in Jani Kutin, glasbena samouka, sta dozorela in obvladata
inštrumente, ki jih sama osmislita in izdelujeta. Matej Magajne, nekoč
zaprisežen solist, se je prelevil v čudovitega jazzovskega kitarista,
ki ne izstopa, ko ni potrebe. Neža Naglič je bila solidna, kot vedno.
Sabina Magajne, glasbeni biser, s svojim rogom daje skupini potrebno
melodijo, ki poslušalca vrne v nostalgično doživetje. Bobnar Lapajne je
na momente tolkel trans ritme v stilu skupine Him. Je divji, zna biti
pa tudi miren in krotek.

Salmandra Salamandra so taksisti (eden prav zares), ki te odvedejo na
pot, kamor si zaželiš, le za tri evre, lahko te dostavijo nazaj, lahko
pa tudi ne! Totalni trans!!!

Med pavzo se mi je uspelo prebiti do Volariča. Z njim sem naredil
kratek intervju. Pravi, da si je z nepravilnim petjem ‘zjebal’ glas. To
bo popravil in se šel v Tolmin učiti pravilnega petja. V sebi je
začutil klic Siddharte. Srednja pot! Med koncertom je popil slabi dve
pivi in ne skače več v skrajnosti, od popolne abstinence do pijanskega
delirija, kot je to počel v preteklosti. Feo je star, ampak je tudi
mlad, hočem reči, da ni toliko star, da ne bi mogel biti mlad!!!

Fotoreportaža:

fotografija št. 1 – Feo objema nosilni steber v Menzi. Zanimivo bo videti, kaj se bo s stebrom zgodilo čez devet mesecev:)

fotografija št. 2 – Sabina Magajne izliva slino iz ustnika roga

fotografija št. 3 – Feo, kot Francesco Cusa na Sajetinih delavnicah, z
dirigentsko paličico, dirigira celotni zasedbi. Umirja in spušča
tempo…

fotografija št. 4 – Samo Kutin meče plehnate škatle Feotu, eno zabriše naravnost med publiko

fotografija št. 5 – Feo lovi škatle, še vedno je v formi za lovljenje,
nato pa tolče po škatlah. Salamandra Salamndro lahko poimenujemo tudi
‘brass band’

fotografija št. 6 – Sabina Magajne bemti na Samota, ki je s plehnato
škatlo zadel njen rog. Naj omenim, da je trobilo vredno več, kot vsi
stoti inštrumenti skupaj. Sabina s tem rogom igra v Slovenski
filharmoniji

fotografija št. 7 – Virtuoz Matej Magajne sedi in igra kitaro, zadaj
sta Neža na klaviaturah in Dejan, ki ravno špona na batrerijo bobnov.
Križarja vsak na svoji strani odra čepita in zvončkljata in rožljata,
pa tudi pihata in brenkata

fotografija št. 8 – Feo črta na papair in napiše I FEEL LOVE. NEMA in FRANC UTAPLJA KRAVO

fotografija št. 9 – Na koncu so se na odru glasbeniki priklonil
številni publiki. Menza je bila polna. Na sliki se ne vidi bobnarja
Dejana Lapnjo, ker ga zakriva nosilni steber

fotografija št. 10 – Skupina ureže na posebno željo še eno, toda tokrat
brez Sabine, ki spremlja glasbeno improvizacijo pod odrom

fotografija št. 11 – Feo, ta poslednji slehernik, črta zadnjo polo
papirja (bliža se konec koncerta). Načrta nekaj v smislu pobratenja
države Izbeglistan in mestne občine New York City

fotografija št . 12 (po koncertu) Stric Matej se pogovarja z nečakinjo Sabino Magajne v že izpraznjeni Menzi pri koritu

Preden sem se odpravil na Meto sem na Facebooku napisal: Nocoj bom
jedel zunaj. V Menzi si bom privoščil paniranega Močerada in pečenega
Vola!

Moram priznati, da je bila večerja okusna in sem se dodobra najedel.

Salamandra Salamandra bodo nastopili 9. maja na praznovanju
štiridesetletnice obstoja Radia Študent, kot posebni gostje, verjetno
spet na Metelkovi. Ajd žibeli!!!

Z prijatelji in prijateljicami smo se odločili, da gremo pogledat čudo od diskoteke in da zapremo obdobje, neko ero, ki ji nismo bili priča.

Vedeli smo, da bo gužva. Zato smo pršlo v Zizolo že ob 21′ 30, parkirali avtote in odšli v vrsto, ki je že čakala. Po dobri uri smo prišli na dvorišče in zaprepadeno ugotovili, da smo pijačo pustili v avtih. Trije so se žrtvovali in odšli po piće. Med predajanjem vodke, gina, bakardija skozi ograjo je priletela varnost in zaplenil alkohol in enmu od nas stgalal zapestnico in da je moral novo kupit (še trentatre).

Trojica gre v avte po nova okrepčila. Nič hudega sluteči se postavijo v vrsto.

Mi čakamo, čakamo, ne gremo noter, ker je punca od frenda zunaj. Hodim gledat, kako je z njimi. (sem se prepoznal na sliki, ko gledam kje so…)

Policisti odpovejo zabavo za zunanje. Mi gremo v objekt, vsi žalostni, ker so uni zunaj.

Fanta in punca se znajdejo in skočijo čez mrežo, ker so imeli zapestnice, drugače ne bi pomagalo, ker je za v disko še en pregled. Kar je pa najbolj važno prešvercajo še gin in redbule.

Pozabili smo na bivše težave in se prepustili muzi, ki je bila zame preveč komerciala. Meni se ni zdelo, da bi bila notri pretirana gužva. Se je dalo dobiti, kar prijetne kotičke, je bil pa tam sound porazen. Tudi za rečt nisem preveč flešerjev opazil. Je blo kar skulirano.

Par mulov z domačga kraja me je prepoznalo, samo je bil problem, da jaz njih nisem. Enga sem vprašal od kje je, pa je bil prav malo razočaran, kako tega ne vem. Jebat ga prevelika razlika je med mano in najstniki.

Ko smo prišli iz objekta je bil že trdi dan. Odpravili smo se pogledat do morja in se odpeljali v Ljublijano.

POSOČJE.NET: Kako to, da ste se odločili za spremembo?

JANEZ ZEGA: Odločili smo se za nov koncept, začeli smo delati drugačno muziko. Smo bolj samosvoji. Ker nismo igrali konvencionalne mizike, so kritiki vedno menili, da smo eden najbolj zapostavljenih “metal” bendov v Sloveniji. Odločili smo se, da spremenimo ime.

POSOČJE.NET: Exkluzivno za bralce Posočje.net najavi novo ime skupine.

JANEZ ZEGA: Delujemo pod imenom Mothermound.

POSOČJE.NET: Mothermound?

JANEZ ZEGA: Ja. Ime ima več pomenov. Mati – gomila, glavna gomila, gomila, kjer je mati zakopana… Nikoli nismo bili ne versko, ne politično motivirani, ampak smo se osredotočali le na ekstencionalni vidik pri besedilih in glasbi.

POSOČJE.NET: Kako lahko poimenuješ zvrst vaše nove glasbe?

JANEZ ZEGA:
Sedaj igramo doom’n'roll in ne igramo klasičnega metala. V Sloveniji je ni skupine, ki bi igrala doom’n'roll.

POSOČJE.NET: Kdaj vas lahko slišimo pod novim imenom?

JANEZ ZEGA: V MinKu bomo v decembru predstavili ploščo, vsaj upam, da bo tako. Posneto imamo že vse. Dobro nam kaže. Čaka nas še zadnji “mix” in “mastering”. V samozaložbi bomo izdali 500 CD-jev, ki jih bomo pošiljali okrog, da vidimo, če se “folku” še zdimo progresivni.

POSOČJE.NET: Pred intervjujem si omenil, da si bil v Franciji, ostali del skupine pa v Južni Ameriki. Kako se vsi štirje uspete dobiti na kup, glede na to, da imate različne hobije?

JANEZ ZEGA:
Ni problema, ker nam je to glavni hobi. Nikoli se nismo kregali, vedno smo bili prijatelji. Čez vikend se dobimo in “godemo”.

POSOČJE.NET: Kaj je pa z vašo novo spletno stranjo?

JENEZ ZEGA: Spletno stran bomo šele prenovili. Na koncertih bomo igrali tudi stare “komade,” ne bomo pa se predstavljali kot ex Expulsion. S tem obdobjem smo zaključili!

POSOČJE.NET: Posočje.net vam želi veliko uspeha pri promociji nove plošče.

JANEZ ZEGA: Hvala.

Imel sem priložnost slišati tri skladbe skupine Mothermound. Začetek in konec plošče je akustično naravnan. Vmes pa je ena sama mešanica različnih glasbenih zvrsti in mešanica različnih barv in višin vokalov, ki jih poje basist in pevec Janez Zega. Plošča je zelo “študijozno” narejena. V zadnjem delu zadnjega “komada” pa Jovana (študira zunaj) s svojim lepim glasom še dodatno začini že tako raznoliko ploščo.

Tudi, če sem slišal le tri skladbe, bi ploščo ocenil z najvišjo možno oceno. *****

O naslovu plošče in o predstavitvenem koncertu boste obveščeni. ]]> http://trik.kitaj.net/2008/10/15/mothermound-ne-bomo-se-predstavljali-kot-ex-expulsion/feed/ 0 http://trik.kitaj.net/2008/10/07/komikaze-v-tolminu/ http://trik.kitaj.net/2008/10/07/komikaze-v-tolminu/#comments Mon, 06 Oct 2008 22:08:02 +0000 Janez Koprivnjak http://trik.kitaj.net/?p=228 Na podzemno letališče v Center MinK je v organizaciji Kluba tolminskih študentov pristalo letalo s skupino petih komikov, ki se s stand-up komedijo ukvarjajo že nekaj let. Komikaze so nabito polno dvorano predvsem mladih obiskovalcev popolnoma navdušili. Že takoj na začetku je njihov “mojster zabave” razložil kaj “stand-up comedy” je in kaj to ni, da je ljudje ne bodo več mešali z drugimi sorodnimi, večinoma gledališkimi zvrstmi.

Pri “stand-up” komediji je zelo pomembno, da akterji ne prestopijo mejo dobrega okusa, kar pa se v Minku ni zgodilo. Bili so zelo korektni in so se šalili tudi na svoj račun. “Norce so brili” iz slovenske estrade, znanih politikov, bobnarjev, “kamilčarjev”, Metal Campa, “južnjakov”, Slovencljev, trikov s kartami… prišlo je tudi do interakcije med nastopajočim in tonskim mojstrom, ki pa se poznata še iz “študentovskih cajtov”… Skoraj je ni bilo teme, ki je peterica v dobri uri in pol ne bi obdelala.

Na začetku je znano hladna tolminska publika rabila čas, da se je ugrela. To so opazili tudi nastopajoči in pohodili plin “do daske” in vzpostavili kontakt s publiko, ki je na koncu in vmes petorico nagradila s huronskim aplavzom.

V ekskluzivnem pogovoru za Posočje.net so Komikaze izrekli pohvalo fenomenalni publiki in organizatorjem za uspešen nastop. Sami priznavajo, da brez publike tudi njih ne bi bilo. Komikaze izvajajo dva različna šova: “Akcija!” in “Pristani inu obstani”. Ker so v Tolminu nastopili prvič, so oba združili v en nastop. Rade volje se bodo vrnili “oddelat” še drugo polovico. “Vse je bilo super” so dejali, razen ceste iz Ljubljane v Tolmin, zaradi “unih jebenih ovinkov”. Naslednjič bodo prileteli s helikopterjem, saj si to na višku slave in popularnosti tudi lahko privoščijo” je z nasmehom na ustih povedal motor ekipe Perica Jerković.

Na koncu intervjuja je še vsak stresel eno “fortno”. Bralcem Posočje.net smo namenili tri najboljše.

Ko se znani kranjski “raper” Pižama alias “Goren(j)ski Earthquake premika, gre za “tek tone”.
Mladen prihaja iz Dežele suhe robe, a ne ve zakaj ji pravijo Dežela suhe robe, če ima bajto polno vlage.
Perica je Tolmincem pihnil na dušo in vprašal “kakšna je razlika med režiserjem Mitjem Okornom in režiserjem Janom Cvitkovičem“? Odgovora vam seveda ne bomo posredovali, ker ga pozna že vsak trileten otrok!

Ko smo že pri “stand-up” komediji je prav, da se spomnimo tudi staroste te zvrsti, ki v Tolminu izvrstno opravlja svoje delo že dobri dve destletji. Sprašujem se, če niso tisto “foro” z maltežanom kar njemu ukradli?

A našel se je “Martin Krpan”, ki obljublja, da bo uporabil vsa svoja poznanstva in meteorit rešil iz avstrijskega aresta.

Ja, dragi soimenjak Podobnik. Hitro potegni veze in poznanstva, ker čez pol leta ne boš več minister. Ne bo ti uspelo pretentati volivce, kot si jih pred štirimi leti, ko si izzival na Dragonji in potem kazal močno povito ročico pred kamerami. Ni šans!!!

Ali pa le…            če ti pade meteorit na glavo, potem boš pa taglavn.

Po dobri uri ” nažigancije” si je bobnar slekel majico, prestavili so v šesto brzino in začelo se je “trans orgazmino” počutje. Občinstvo se je zlilo z ‘bendom’, ustvarila se je pozitivna atmosfera, ki me še danes drži na obratih, pa še marsikoga izmed prezadovoljnih obiskovalcev. Ko so člani skupine predahnili, je pevka ob spremljavi kitare prav počasi umirjala ‘feeling’, da bi se ji kasneje pridružili preostali in kakovostno izvedli še zadnjo tretjino koncerta. Stari mački vedo, kdaj je dosti in po dveh urah so zakjučili predstavitev nove plošče. Naj omenim, da ima zasedba svojega stalnega mix mojstra, kar daje zvoku skupine še večjo kvaliteto.
Tudi z Dario Cortesem sem se strinjal, ko je v pogovoru po koncertu izjavil ” Psycho-Pathe je najlepše poslušati v majhnih klubih”, kar tudi bar pri Gabrijelu je.

Splošna ocena. V spričevalo bi zapisali 5, v index čisto desetko, diplomirali so ” con Cum Laude”.

zasedba:
Melée vokal
Jernej Šavel kitara
Sašo Benko kitara
Janez Žlebič bas
Dominik Bagola bobni

DISKOGRAFIJA:
- KISS&KILL Trax (demo mc, samoizdat,1996)
- Jiu Jitsu (cd, samoizdat/Tricom music, , 1997)
- Autorerotic (cd, samoizdat/Tricom music, 1999)
- Terminal (cd, Multimedia Rec/UMG, 2000)
- Désinvoltura (cd, MoreNoiseLessMusic Rec/Exile On – - – - – - – - – Mainstream, 2004)
- The Ass-Soul Of Psycho-Path (cd, Moonlee Records, 2008)

www.myspace.com/psychopathmusic

* – Sajeta je posebno psihično stanje

Govorila sta o Pučniku, Zupanu, Perspektivah, Ahacu, Cerkvi, “tamladmu” Kardelju, Dominiku Smoletu, samomoru, Topli gredi, transcendenci, Antigoni,  Mraku, smrti…

Ker me te stvari zanimajo, bi lahko intervju spremljal v nedogled. Slaba ura pogovora je bila bistveno prekratka. Voditelj je zato moral krajšati Kermaunerjeve misli, kar je pa za radovednega gledalca nesprejemljivo.

Včerajšnja gostja Studia city je Tarasa Kermaunerja postavila za zgled, kako se  verbalno in neverbalno komunicira, kar pa za naše politike ne drži. Kermaunerju zaradi svojega znanja in iskrenosti to ni težko.

Intervju se vam splača ogledati na www.rtvslo.si  (AVDIO/VIDEO, arhiv – intervju Dr. Taras Kermauner 3. 2. 2008)

1. DAN:
Četrtek, 7.2.2008 ob 20.00

Proslavljamo Slovenski kulturni praznik z literarnim večerom

Svoje pesniške stvaritve bodo razgaljali:

Domen Jeriha (Posočje) – že dolgo ni samostojno predstavljal svojih poetičnih sposobnosti pred domačo, Tminsko publiko, zato naj na predvečer Prešernovega dne pokaže kaj zna.

Ivan Volarič Feo (Sužid) – vsem dobro znan Sužiški pisec in mislec, ki pa je na žalost bolj priljubljen v jugovzhodni Evropi kot v svoji matični domovini.

Olja Runjić (Hrvaška) – pri nas neznana, zakaj se torej ne bi spoznali? Gre za vsestransko ustvarjalko – Dalmatinko, ki se je zavoljo večjih možnosti preselila med “purgerje” v Zagreb, kjer živi in ustvarja še danes. Piše pesmi, prozne tekste, TV drame, gledališke drame, skratka življenje se ji vrti v eni sami drami.

Nepredvidljiv performans: zaenkrat ostajajo snovalci in realizatorji le-tega skrivnostno prikriti, zato naj bo to za vse presenečenje.

Poleg tega bomo ta večer slovesno otvorili 4. KantOut Fest, družno si bomo ogledali video zapis (kratek povzetek lanskoletnega KantOut-a) ter ob nagovorih uglednežev
kulturno spolzeli v naslednji dan…

…ko se bo zgodilo:

2. DAN:
Petek, 8.2.2008 ob 20.00:

Tadej Vesenjak je prleški kantavtor, ki je širšemu slovensklemu občinstvu znan predvsem kot nagrajenec ruškega KantFesta ter po nastopih na Lentu 2007 in na Valu 202 v oddaji Izštekani Jureta Longyke. Poje v prleškem narečju, v katerem podaja izkušnje življenja v provincialni Sloveniji. Poleg kitare zvočno podlago ustvarja s harmoniko. Poslušajte ga na: http://www.myspace.com/kantavtor

Raff BB Lazzara & Loris Vesculi pa sta furlanska pesnik in glasbenik, ki sta starinske furlanske tekste (o kozmičnih potovanjih, čarovnicah, smrti itd.) okrasila z glasbo, ki
jo izvajata na akustično kitaro in kitajsko harfo. Nastop Furlanov bo zanimiv tako zaradi rabe nevsakdanjih glasbil kot tudi zaradi spevnega furlanskega jezika. Glasba, ki jo ustvarjata je kozmična, psihedelična, enako pa je tudi petje, ki variira med
liturgičnim srednjeveškim, tradicionalnim furlanskim in celo maorskim načinom petja. To bo tudi prvi nastop državljanov Republike Italije na KantOutu v Tolminu.

Ta dan so mogoča tudi raznovrstna presenečenja!!!

3. DAN:
Sobota, 9.2.2008 ob 20.00:

Prvič bo na KantOutu nastopil Škaf Dani Kavaš in njegov glasbeni spremlejvalec Ministrelec B, oba iz prekmurskih Beltinec. Kljub temu, da gre za prvi Kavašev “fizični” nastop na tem festivalu, je avtor KantOut že obogatil leta 2006 z video performansom Razkristjanjevanje Slovenije. Kavaš velja za najradikalnejšega anarhističnega trubadurja Slovenije. Danes Kavaš nastopa v tandemu, tako da sam poje,
Ministrelec B pa ga spremlja na kitari.

Martin Ramoveš je mlad fant iz Poljanske doline nad Škofjo Loko. Je sin nekoliko bolj znanih staršev Uršule in Janeza Ramoveša, kritičnega tandema, ki s pronicljivo poezijo in glasbo z obrobne geografske pozicije slikata bedo slovenske sodobnosti. Tudi Martin je poln vtisov, piše pesmi, po družinski tradiciji pa je postal kantavtor. Njegove pesmi so večinoma rockovsko udarne, nekomplicirane, predvsem pa sporočilne.

Nina prihaja iz Zagreba. Je lirična nežna dušica, ki svoje pesmi uglasblja in jih s pomočjo dveh kitar tudi javno uprizarja. Gre za čustveno nabito, občasno melanholično glasbo, ki pa je prepojena z optimizmom brez razloga. Svoje žive nastope občasno podkrepi tudi s kakšnim “narodnjakom”. Duet Nina bo nastopil v Tolminu prvič.
Prisluhnite Nini na: http://www.myspace.com/ninazg

Vabljeni vsi ki bi radi obeležili Slovenski kulturni praznik v ugledni družbi v podzemnih prostorih Multimedijskega Centra MinK!!!

Vabljeni ljubitelji ostrih britev!!!

Ker nisem ravno “gamer” lahko spletno aplikacijo FreeRice poimenujem igrica, sicer pa bi bila boljša oznaka humanitarna vadnica angleškega besedišča. Spletna aplikacija vam prikaže angleško besedo in ponudi na izbiro štiri pomene. Če izberete pravega vam aplikacija čestita in v skledico na desni vrže 20 zrnc riža, ki ga plačajo oglaševalci in je namenjen programu Združenih narodov za zmanjšanje lakote.

Ob prvem poizkusu sem, preden sem obupal, podaril zgolj par sto zrnc riža, tokrat pa sem zaradi dolgočasnega filma zadevo pogledal nekoliko podrobneje in nabral 2260 zrnc riža, se z mojim besednjakom povzpel na 37 nivo (od petdesetih), ter na koncu ob besedici yokel igro zaključil na 20 nivoju.

Dvomljivci bodo seveda hitro podvomili, da bo ta riž jedel kdo drug kot avtorji oz. lastniki te spletne strani, vendar jaz jim verjamem. Kakorkoli že, igranje je koristno že samo zaradi vadbe (pogosto tudi ugibanja) angleškega besedišča. Na začetku je igranje morda res nekoliko dolgočasno, tam nekje pri 1000 zrncah riža pa že kar ne moreš nehati

Koliko pa je pravzaprav 2260 zrnc riža? Eno zrnce riža v povprečju tehta 0,02675 gramov (na internetu pa res lahko najdeš vse ), torej je moja današnja bera 60,455 gramov riža, kar pa je glede na recepte že dovolj za nahranit eno osebo.