Ker je sv. Martin iz Torusa že zdavnaj godoval, nas čaka še Veseli december, ki ga tisti, ki na ta račun služijo, pomikajo globoko v november.

Spisati to ’skropocalo’ sem se odločil, ker sem na internetni strani Radia Odmev v rubriki Črna kronika prebral tole:

“Policijo je poklicala domačinka iz Dolenje Trebuše in povedala, da jo je udaril vinjen mož. Na kraju dogodka so možje postave ugotovili, da sta ga kar oba popila preveč. No, tudi tista ženina pripoved o moževem udarcu ni povesem tako enostranska. Žena je menda želela poklicati prijatelja, kar je moža močno razburilo. Močno jo je prijel za roko, da bi ji to namero preprečil, a ga je gospa s kozarcem treščila po glavi. Ves čas prerivanja sta se še močno prepirala in žalila drug drugega. Policisti so jima za to napisali plačilna naloga.”

Tisti, ki mislijo, da se pijančuje samo v ruralnih predelih našega lepega Posočja, se zelo motijo. Po tolminskih gostilnah, kjer kdaj zaidem, so okoli šanka večinoma pijanci ali pretendenti, da to postanejo. Ker me je zanimalo, zakaj se ga toliko ‘ulivajo’ sem dobil po večini nek splošen odgovor: “Sej ni nobene ‘bejbe’, ki ti pa presotane pole druzga kkr, da se ga napiješ.” Pa sem še punce vprašal, kako to, da ni nobene na spregled? Odgovor je bil: “Ja, ki bomo pa delale zune, če so pa vne sami pijanci.” Počutil sem se kot Antoine de Saint-Exuperyev Mali princ, ki je na nekem planetu obiskal pijanca. Ta obisk je bil zelo kratek, toda Malega princa je navdal z veliko žalostjo.

“Kaj počneš tu?” je rekel pijancu, ki je molče sedel pred vrsto praznih in polnih stekljenic.
“Pijem,” je odgovoril pijanec in se klavrno držal.
“Zakaj piješ” ga je vprašal Mali princ.
“Da bi pozabil,” je odvrnil pijanec.
“Kaj pozabil?” je poizvedoval Mali princ, ki se mu je možak zasmili.
“Pozabil, da me je sram,” je priznal pijanec in sklonil glavo.
“Česa sram?” je zanimalo Malega princa, ki bi mu rad pomagal.
“Ker pijem!” je odgovoril pijanec in ni več črhnil besede.
In Mali princ je osuplo odšel.

Organizatorji koncertov v MMC MinKu imajo velike probleme, ker se ‘folk’ ne udeležuje prireditev ob napovedani uri. Rajši ga pijejo po okoliških gostilnah, škoda jim je prispevati za vstopnino, ki je simbolična (2-3 evre, kar znese manj kot dve pivi v gostilni), nimajo pa nobenega pomisleka, ko zapravijo za galone alkohola. Ko se gostilne zaprejo, prihrumijo v Center MinK že vsi ‘obeljeni’, nakar sprašujejo kdaj bo konec pavze. Ko izvedo, da je koncerta že zdavnaj konec, se spustijo tako nizko, da stopijo do predstavnikov skupine in jih prosijo in moledujejo naj zaigrajo še kakšen ‘komad’. Ja tudi take se dogajajo!

Vsekakor pa so hujši tisti alkoholiki, ki svojo odvisnost skrivajo in pijejo sami doma za štirimi stenami.

Upam, da bo moje besedilo doseglo namen in bo vsaj komu dalo misliti, da se ne bo uresničila tminska ponarodela krilatica: ‘Vidimo se na brušenju’.

Sebastian Kayll je srečnež, ki je ujel medaljo in jo prodal na eBayu za 22 tisoč funtov. Kot kaže slika se mu je trud ‘izplačal’.

Ja, to je sinonim za idejo. Gospod Umnik je vedno imel žarnico nad glavo, katera je nakazovala, da ima “hudo” idejo.

Po trgovinah z elektro materialom opažam, da gredo energetsko varčne žarnice v prodajo. To me resnično osrečuje. Vsaka nova varčna žarnica prihrani 70 kilovatnih ur elektrike letno. Če vsako gospodinjstvo kupi eno tako žarnico je to 70 miljonov kilovatnih ur prihranjene elektrike.

Če bi pa zamenjali vse žarnice v Srbiji, bi lahko zaprli termoelektrarno Obrenovac! Zraven bi dobili še čist zrak.

Kako ljudi stimulirat, da začnejo kupovati varčne žarnice?

Imam idejo. Prižgala se je žarnica!

Tisti, ki ste dojeli, da te žarnice ne prihranjo samo energije, ampak tudi prihranijo denar, jih kot darilo podarite prijateljem.

Povprečna cena ene žarnice je cena ene buteljke kakovostnega vina.

Bodite več kot koristni. Zavijte žarnico v okrasni papir in jo podarite kot darilo. To bo pravšnje darilo, ni bojazni. Naredite nekaj koristnega za ekologijo, pa tudi za hišni budžet vaših prijateljev, da ne govorim, da boste zmanjšali alkoholizem, ki se je roko na srce dodobra zasidral v ambientu tranzicije.

Na zabavi pri prijateljih boste privabili pozornost tudi drugih gostov, zanimivi boste, imeli boste temo za pogovor, spretno se boste izmaknili nehvaležni temi pogovora o politiki.

Če mislite, da darilo ni dosti vredno, kupite komplet za celotno stanovanje. Petnajst žarnic, ki jih rabimo za osvetlitev stanovanja stane 70 evrov, kar je dostojna vrednost poročnega darila.

Pomislite, mladoporočenci imajo “puhn kufr” toasterjev, sokovnikov, tehnic, mikserjev, žarov in vseh ostalih “glupih” aparatov, ki se niti iz embalaže ne spravijo, ali pa se podarjujejo v nedogled. Sigurni boste, da se bo vaše darilo uporabljalo dnevno.

V desetih let boste mladoporočencema prihranili križarjenje po Mediteranu. Se vam zdi malo?

Kamorkoli grem na obisk, za darilo vzamem varčno žarnico. Grem do te mere, da gostitelju ne dopustim, da jo pritrdi kasneje ali bognedaj jutri. Prisilim ga, da darilo preizkusi takoj.

Podarjujte varčne žarnice. V Angliji in v Avstraliji so ta problem rešili tako, da so “edisonove žarnice” enostavno prepovedali. Ni jih več v prosti prodaji.

Ker ima naš parlament “pametnejše” delo, kot je sprejemanje take vrste zakonov, naredite nekaj tudi sami. Narod, ki se pretirano zanaša na svojo oblast, ponavadi ne prileze daleč. Človek mora prvo narediti nekaj sam, da bi se kaj premaknilo še v družbi.

P.S. Ta tekst lahko uporabijo tudi ostali časopisi, ker gre za splošen interes.

tekst: Rambo Amadeus, www.politika.rs
prosti prevod: Janez Koprivnjak

Halid Invalid Hari - Antonije Pušić

“Američani pravijo, da bodo dobili prvega črnega predsednika do konca tega TISOČLETJA, ženska bo pa precenica šele nekje na koncu naslednjega.TISOČLETJA”.

Z prijatelji in prijateljicami smo se odločili, da gremo pogledat čudo od diskoteke in da zapremo obdobje, neko ero, ki ji nismo bili priča.

Vedeli smo, da bo gužva. Zato smo pršlo v Zizolo že ob 21′ 30, parkirali avtote in odšli v vrsto, ki je že čakala. Po dobri uri smo prišli na dvorišče in zaprepadeno ugotovili, da smo pijačo pustili v avtih. Trije so se žrtvovali in odšli po piće. Med predajanjem vodke, gina, bakardija skozi ograjo je priletela varnost in zaplenil alkohol in enmu od nas stgalal zapestnico in da je moral novo kupit (še trentatre).

Trojica gre v avte po nova okrepčila. Nič hudega sluteči se postavijo v vrsto.

Mi čakamo, čakamo, ne gremo noter, ker je punca od frenda zunaj. Hodim gledat, kako je z njimi. (sem se prepoznal na sliki, ko gledam kje so…)

Policisti odpovejo zabavo za zunanje. Mi gremo v objekt, vsi žalostni, ker so uni zunaj.

Fanta in punca se znajdejo in skočijo čez mrežo, ker so imeli zapestnice, drugače ne bi pomagalo, ker je za v disko še en pregled. Kar je pa najbolj važno prešvercajo še gin in redbule.

Pozabili smo na bivše težave in se prepustili muzi, ki je bila zame preveč komerciala. Meni se ni zdelo, da bi bila notri pretirana gužva. Se je dalo dobiti, kar prijetne kotičke, je bil pa tam sound porazen. Tudi za rečt nisem preveč flešerjev opazil. Je blo kar skulirano.

Par mulov z domačga kraja me je prepoznalo, samo je bil problem, da jaz njih nisem. Enga sem vprašal od kje je, pa je bil prav malo razočaran, kako tega ne vem. Jebat ga prevelika razlika je med mano in najstniki.

Ko smo prišli iz objekta je bil že trdi dan. Odpravili smo se pogledat do morja in se odpeljali v Ljublijano.

Ti lepi dnevi so me spomnili na pomlad. Pomladi pa ni brez dišečega španskega bezga.

Španski bezeg (Syringa Mill.) je rod okoli 20 vrst cvetnic, ki pripadajo družini Oljkovk (Oleaceae).

Španski bezeg je popularen okrasni grm v parkih in vrtovih. Cveti aprila in maja. Visok je lahko od dveh do desetih metrov. Pomladi proizvaja cvetove konusnih ali piramidalnih oblik, ki so vijoličaste ali bele barve. Njegova domovina je JV Evropa in Mala Azija.

Španski bezeg ni zastonj opevan v toliko pesmih.

Darko Domijan - Ulica jorgovana (YouTube)

Još jedan susret, koraci u snijegu
I ruka neka, već je pored mene
Jer neprestano, mi smo u bijegu
I slijedimo se dugo kao sjene

U mojoj sobi ostaješ do jutra
A sad su noći ledene i plave
Pričaš o svemu što nas čeka sutra
Kad dođe vrijeme buđenja i jave

Maštaš o moru, kamo ćmo poći
Jednoga dana u suncu i sjaju

Gasimo svjetlo, ti zatvaraš oći
I prića nam se tako bliži kraju

Zar je sve to samo san
Djevojke za jedan dan
Djevojke za jedan dan
Za dan

Od tad te viđam mnogo mnogo puta
Na trgu, plesu, u nekoj kavani
I želio bi makar pet minuta
Da ti se javim da budemo sami

Govorio sam, već je bilo kasno
O našoj davno zamišljanoj sreći
I vidio sam, vidio sam jasno
Da mi ne želiš ništa više reći

Ja opet živim sam na kraju grada
I ćesto slušam vlakove na mostu
Ili u ponoć kada kiša pada
Otvaram vrata nepoznatom gostu

Volio sam sada znam
Djevojku za jedan dan
Djevojku za jedan dan
Za dan

POSOČJE.NET: Kako to, da ste se odločili za spremembo?

JANEZ ZEGA: Odločili smo se za nov koncept, začeli smo delati drugačno muziko. Smo bolj samosvoji. Ker nismo igrali konvencionalne mizike, so kritiki vedno menili, da smo eden najbolj zapostavljenih “metal” bendov v Sloveniji. Odločili smo se, da spremenimo ime.

POSOČJE.NET: Exkluzivno za bralce Posočje.net najavi novo ime skupine.

JANEZ ZEGA: Delujemo pod imenom Mothermound.

POSOČJE.NET: Mothermound?

JANEZ ZEGA: Ja. Ime ima več pomenov. Mati - gomila, glavna gomila, gomila, kjer je mati zakopana… Nikoli nismo bili ne versko, ne politično motivirani, ampak smo se osredotočali le na ekstencionalni vidik pri besedilih in glasbi.

POSOČJE.NET: Kako lahko poimenuješ zvrst vaše nove glasbe?

JANEZ ZEGA:
Sedaj igramo doom’n'roll in ne igramo klasičnega metala. V Sloveniji je ni skupine, ki bi igrala doom’n'roll.

POSOČJE.NET: Kdaj vas lahko slišimo pod novim imenom?

JANEZ ZEGA: V MinKu bomo v decembru predstavili ploščo, vsaj upam, da bo tako. Posneto imamo že vse. Dobro nam kaže. Čaka nas še zadnji “mix” in “mastering”. V samozaložbi bomo izdali 500 CD-jev, ki jih bomo pošiljali okrog, da vidimo, če se “folku” še zdimo progresivni.

POSOČJE.NET: Pred intervjujem si omenil, da si bil v Franciji, ostali del skupine pa v Južni Ameriki. Kako se vsi štirje uspete dobiti na kup, glede na to, da imate različne hobije?

JANEZ ZEGA:
Ni problema, ker nam je to glavni hobi. Nikoli se nismo kregali, vedno smo bili prijatelji. Čez vikend se dobimo in “godemo”.

POSOČJE.NET: Kaj je pa z vašo novo spletno stranjo?

JENEZ ZEGA: Spletno stran bomo šele prenovili. Na koncertih bomo igrali tudi stare “komade,” ne bomo pa se predstavljali kot ex Expulsion. S tem obdobjem smo zaključili!

POSOČJE.NET: Posočje.net vam želi veliko uspeha pri promociji nove plošče.

JANEZ ZEGA: Hvala.

Imel sem priložnost slišati tri skladbe skupine Mothermound. Začetek in konec plošče je akustično naravnan. Vmes pa je ena sama mešanica različnih glasbenih zvrsti in mešanica različnih barv in višin vokalov, ki jih poje basist in pevec Janez Zega. Plošča je zelo “študijozno” narejena. V zadnjem delu zadnjega “komada” pa Jovana (študira zunaj) s svojim lepim glasom še dodatno začini že tako raznoliko ploščo.

Tudi, če sem slišal le tri skladbe, bi ploščo ocenil z najvišjo možno oceno. *****

O naslovu plošče in o predstavitvenem koncertu boste obveščeni. ]]> http://trik.kitaj.net/2008/10/15/mothermound-ne-bomo-se-predstavljali-kot-ex-expulsion/feed/