Da je Josip Broz Tito največji sin, ki ga je rodila slovenska mati, se strinjamo vsi. Hkrati pa je treba priznati, da je Tito tudi največja “pičkica”, ki jo je rodila slovenska mati! Ta prispevek se osredotoča izključno na negativne lastnosti in dejanja Josipa Broza.

Josip Broz Tito je bil hinavec, denunciant, zmikavt, intrigant, zločinec, narcis, ženskar in baraba brez primere!

Tito se je med 1. svetovno vojno, v ruskem ujetništvu seznanil z boljševističnimi idejami. Ko se je po odisejadi vrnil v Kraljevino SHS, se je zaposli v različnih podjetjih, kjer je delal kot mehanik in sindikalni zastopnik. Širil je komunistično idejo, kar je zelo pozitivno. Bil je večkrat zaprt. Ko pa je po 6. januarski diktaturi postal profesionalni revolucionar, so se začeli problemi, predvsem za njegove prijatelje in konkurente v KP Jugoslavije. V plezanju po lestvici Kominterne je Tito denunciral, ovajal in pospravljal vse, ki so mu prišli naproti. Če se mu je kdo zameril, mu tudi po 2. svetovni vojni tega ni odpustil in ga pospravil, v najboljšem primeru pa dal na stranski tir. Lovro Kuhar, ki je bil s Titom v Parizu, se je Tita spominjal drugače, kot so nam ga po osvoboditvi predstavljali.

Tito se je vozil z dragimi avtomobili in si s partijskim denarjem kupil drag prstan, z izgovorom, da se je lažje skril pred preganjanjem oblasti. Po vojni se je ravno tako proseraval, pa ga ni noben preganjal. No, preganjali so ga ustaško – četniški emigranti s pomočjo vseh živih tajnih služb. Na Tita je bilo organiziranih največ atentatov, več kot na generala de Gaulla.

V drugi svetovni vojni je Broz delal tudi napake in ni bil tako idelen taktik in strateg, kot so nas učili. Dobro. V vojni lahko vsak greši. Toda Tito je sodeloval z Nemci. Z zamenjavo za visoke nemške oficirje, je iz zapora spravil svojo ženo in sina. Ko so se srečali ju je zavgel, ker je imel že novo ljubezen.

Brkonja čeljustik (nekoč oče slovenskega naroda), odgovornost za izvensodne povojne poboje sodelavcev okupatorja, po petinšesdesetih letih, prelaga na Tita in Churchila. Provocira, ko sprašuje, a potem je tudi Churchil zločinec? Seveda je zločinec! Tudi, če ima Nobelovo nagrado (za književnost) je bil s svojo kolonialno in šovinistično politiko zločinec.

Tito je bil avtokrat in indoktrinirani boljševik, stalinist. Bil je proti Stalinu, ker ni hotel, da bi mu Stalin sedel na glavi. V notranjosti pa je bil sam stalinist. Če se je Tito uprl Stalinu, zakaj se ni uprl še Angležem. Lahko bi rekel Angležem, saj so se vam predali sodelavci okupatorja. Vi jih imejte! Angleži in Američani so itak pobrali od sodelavcev okupatorja tiste, ki so jih rabili. Obično rajo so pa vrnili nazaj v Jugoslavijo in še vedeli so, da jih bodo s krampi pobili. Pilatovsko so si umili roke!

Tito je, da bi se obdržal na oblasti vedno iskal zunanje in notranje sovrage. Spomnimo se montiranih procesov: Nagodetov, Dahauski procesi, obsodba informbirojevcev…

Ko sem nekoč intervjuiral pokojnega Vlasta Kopača, ki je bil skozi celotno življenje pokončna oseba, mi je povedal, da je bil v šest mesecev v zaporu v Kraljevini Jugoslaviji, ker je na storžiču narisal srp in kladivo. Kot ilegalca ga je med drugo svetovno vojno zajela domobranska policija. Bil je v Dachau dve leti. Preživel je le zato, ker je znal delati (bil je geodet in risar). Po vojni so ga na montiranem procesu obsodili na smrt z obsodbo, da zakaj je on preživel, drugi pa ne! Fašizem. Tepli so ga po podplatih, drogirali z narkotiki… Pripravil se je na smrt. Toda prepričala ga je žena, ki je bila partizanka, krivdo je priznal in dobil dvajset let zapora. Dvajset let zapora, samo zato, da je Tito lahko s prstom pokazal na neke izmišljene krivce.

Tito nam je vedno razlagal, da je bila Kraljevina jugoslavija ječa narodov. Bilo je malo drugače. Broz je bil obsojen na Bombaškem procesu na samo pet let zapora. Če so te v stari Jugoslaviji dobili z Marxovo literaturo si šel v zapor, toda taistega Marxa si v zaporu lahko bral. Veliko komunistov je prav v zaporu (Lepoglava, Maribor, Stara Gradiška, Sremska Mitrovica, Bileća) končalo marxistično “fakulteto”. Ali so lahko na Golem in Grgurju zaporniki brali Marxa? Odgovor je: da, a srkastičen, če so si ga sami izklesali iz kamna! Poleg teh dveh otokov je otok Rab, kjer je pod fašistično diktaturo pustilo kosti mnogo Slovencev in Hrvatov. Žalostno pa je, da so se nekateri preselili iz Raba na Goli. Tito ni bil nič boljši diktator kot Mussolini. Praznovanje 25. maja in Hitlerjev rojstni dan se estetsko in simbolno nista razlikovala. To so dokazali že v Mladini konec osemdesetih s Plakatno afero. Tito je po vojni izselil skoraj vse Nemce iz Kočevskega roga, Slavonije, Baranje, Vojvodine. Tja pa je naselil Hercegovce in Dalamtince iz krasa, ki pojma niso imeli o agrikulturi in so uničili kmetijstvo v žitnici Jugoslavije.

Danes bo na RTVSLO 1 na sporedu film o Angeli Vode. Priporočam branje Spomine Angele Vode. Ko človek to prebere, se zamisli in ne more verjeti v kakšnih časih smo živeli pod vladavino gospoda Tita. Najde pa se večina, ki pravi, da so dobro živeli. Ne vsi, verjemite. Predvsem pa ne svobodomiselni ljudje in tisti s hrbtenico.

Moja največja zamera Titu je ta, da je bil narcisoidna “pičkica”. Za vse zgoraj naštete zločine, lahko najde alibi in izgovor. Da se je pa mastil s kaviarjem, kupoval najdražje svilene gate, obleke iz kamel in to iz Pariza (nam je pa pravil, da je to gnili zahod). To mu ne odpustim!!!!!!! Ljudje so po vojni umirali od lakote, on je pa je pil najdražji viski, kadil havanke, hkrati pa propagiral bratstvo in enotnost! Egoist!!! A tako si je on predstavljal bratstvo in enotnost? Enim sir, drugim pa luknje od sira. Tip si je farbal lase, njegova policija pa je istočasno punkerje, ki so bili drugačni, pretepala brez razloga. “Nijedne nema bolje od naše milicije”.

Sem za preimenovanje ulic in cest in trgov, ki nosijo ime Josipa Broza, toda le pod pogojem, da preimenujejo tudi ulice papeža Janeza Pavla II, človeka, ki je svetovni javnosti povzročil toliko bolečine, kot le malo kdo. Moj predlog je naj Titove ulice preimenujejo v ulice Noama Chomskyja.

Na koncu se spomnimo malo za sprostitev vica iz osemdesetih in ga predelajmo. Ko je Karol Woytila zapustil ta svet se je znašel, ne vemo sicer a v peklu, vicah ali v nebesih. Pravijo, da je bilo strašno vroče. Karol je srečal Tita, ki je pomival tla in ga vprašal, kako je to možno: “Saj si poljubil prstan mojemu predhodniku!” Tito mu je odvrnil: “Tudi ti Karlo boš pomival, ko bosta Mussolini in Churchil dežurna”.

Ker je sedaj moderno modrovanje o novem družbenem in ekonomskem sistemu je nujno obsoditi in razbiti fašizem, nacizem, gnili kapitalizem, stalinizem, smrdeče in koruptivne Združene narode, lažni antifašizem, ki so ga vpeljali angloameričani po drugi svetovni vojni! Vse je treba sesuti do fundamenta in temeljev!!!

Zgraditi bo potrebno družbo, ki bo bazirala na zmesi anarho-sindikalizma, čistega komunizma in zgodnjega krščanstva. To bo raj na zemlji:)

Janez Koprivnjak – agent bloga TriK

Terrafolk je progresivna glasbena skupina, ki se požvižga na glasbeno predalčkanje (folk, jazz, klasika…). Njeni člani se rajši predajajo glasbenemu hedonizmu. Prejšnji teden smo izvedeli, da jim je onemogočen nastop na tradicionalnem koncertu na Mengorah. “Zasvirali bluz” bodo na Mestnem tgu v Tolminu, toda za enkrat dražji honorar. Zakaj? Zato, ker predstavniki Rimokatoliške cerkve organizatorjem niso dali soglasja za izvedbo koncerta z izgovorom, da skupina igra pogansko glasbo.

Vrh Mengor je v privatni lasti RKCja in ta ima vso pravico, da ne dovoli izvedbe koncerta. Toda zakaj ravno letos, če vemo, da bi skupina konec maja na Mengorah muzicirala že četrtič? Zakaj je treba skupino etiketirati in jim očitati, da igrajo pogansko glasbo? Ali Cerkev v poganstvu prepozna sebe?

Krščanska cerkev je en sam konglomerat poganskih verovanj. Brez poganstva se Cerkev ne bi obdržala. Da bi Sv. Pavel novonastalo religijo približal poganskim ljudstvom, je opustil obrezovanje. Vsak, ki sliši za cirkumcizijo takoj pomisli na muslimane. Toda obrezan je bil tudi Jezus, ker je bilo to dejanje eno od temeljnih znakov pripadnosti judovski veri. Omeniti je treba, da je tudi Islam (ena od treh monoteističnih religij), ki zelo spoštuje Jezusa in Marijo, tudi prevzel beduinske (poganske) elemente verovanja.

Poglejmo, kaj beseda pogan sploh pomeni. Izraz pogan izhaja iz latinskega pridevnika paganus, ki pomeni kmečki, podeželski, tudi preprost, neizobražen. Postavlja se vprašanje, kdo je v tem primeru neizobražen? Župnik ali muzikantje? Vsi so izobraženi, le da se župnik spreneveda in je žleht!

Velika noč, božič, pust, pepelnica, šmarnice, valetinovo… vsi ti krščanski prazniki imajo korenine in izvor v poganstvu. Cerkev jih je uvedla, da jih približa preprostim vernikom in njihovim religioznim potrebam. Romanje je ljudska religioznost, ki je prakticirana med ljudmi mimo cerkvene in univerzalne liturgije. Ponavadi verniki romajo do nekih cerkvenih obeležij. Ne zavedajo pa se, da so bila to nekoč poganska svetišča. Ni slučaj, da so cerkve in kapele zgrajene ravno na predkrščanskih svetih mestih. Vzrok je pozitivna energija. Z odmikanjem proč od narave, smo ljudje v večini izgubili možnost prepoznavanja takih energij.

Ker cerkev na Mengorah nosi Marijino ime, je dobro, da razjasnimo, zakaj je danes Marija bolj popularna od samega Jezusa. Vsa stara poganska verstva so imela nekakšno Veliko mater – lik, ki je tisočletja pred nastankom krščanstva obvladoval človeštvo v njegovi podzavesti. Prav zato je bilo krščanstvo primorano razmisliti, kaj storiti z Marijo. Skozi stoletja so se različne struje znotraj krščanstva prerekale kakšno funkcijo pripisati Jezusovi materi. Zaradi nje, ki je preprosta in mila mati, so se med seboj sovražili in razhajali, pa tudi kruto pobijali. Je pa zanimivo, da je Marija s strani uradne katoliške cerkve proglašena za vnebovzeto šele v 19. st. , za brezmadežno pa v 20. st.

Danes marsikdo misli, da bo Feo skočil iz paštete, ko jo bo odprl. Toda, ni bilo vedno tako! Feo za svoja kulturno umetniška udejstvovanja, ni dobil niti ene same nagradice, še!. Preberite si izvleček intervjuja s Feotom, ki so ga posneli v živo na Radiu Študent.

Feo je bil gost Botzove (in ne Bocove!) oddaje Kafanska debata.

Feo je živa legenda. Ko je tolminec Nikola Rutar predlagal Botzu Feota za gosta, se je le ta ustrašil in rekel: Ne! Preveliko strahospoštovanje.

Ivan Brozović Feo je bil pri Titu, star komaj dvanajst let in pol. Ta mu je dal roko in mu pozdravil bolezen mokrenja postelje. Dolgo časa mu to ‘sramoto’ niso mogli pozdraviti. Po srečanju s Titom, pa se bolezen nikoli več ni pojavila. Feo pravi, da so tisti, ki hočejo preimenovati Titove trge in ulice, ne bečki konjušari, ampak hlapci od bečkih konjušarjev! Botz je predlagal, da bi te ulice in trge poimenovali po žrtvah katoliške cerkve. Feo se je s tem strinjal in dodal, da bi bilo dobro še malo počakati, da bo žrtev še več.

Feo je bil sodelavec RŠa in urednik TTja (Tribuna). Spomnila sta se tudi znamenitega prevoda Prešernove Vrbe (aus feuer hause) na 1. Novem Rocku 81. Feo je provociral punk publiko, Brecelj je pa kasiral!

Feo je sodeloval z mnogimi bendi… raznimi Predini, Kreslini, Putini… v kolekciji mu mankajo edino bratje Avseniki. Sodeloval je z Buldožerji, saj se je tudi izmislil ime za skupino po parodiji na Minattijevo pesem. Nekoga moraš imeti rad pa čeprav Buldožer! Feo je mislil, da bo zamenjal v skupini Marka Breclja na vokalu, ko je ta šel v JLA, ma ta furba se je vrnil po štirinajstih dneh:) Feo je sodeloval tudi s Hišnim bendom, pa z Marjanovim čudnim zajcem, pa z Feo & Smiths, tu si je skuril glas… ker ni znal pet in se je drl na vso moč.

Botzu so tisti, ki so pred Menzo pili samo pivo poturili napačno informacijo, saj je mislil, da Feo s Salamandro dan prej ni nastopil zaradi bolezni. Ta dogodek smo na portalu Posočje.net že obširno in hudomušno obdelali. Feo pravi, če bi imel tak bend, ko je bil star 25 let, to bi pa blo! Takrat je imel glas še čitav!

Feo je izdal devet peniških zbirk suma sumarum (s katalogom in prozno zbirko vred).

Feo je bil videc, čeprav to zanika. Nekoč je dal Gojmirju Gojcu Lešnku (Srp) tekst Maturatski izlet (vlak drvi, kje so vsi učitelji… strojevodja spi… glave, glave…), ki govori o nesreči maturanov. Naslednje leto se je ta nesreča res zgodila. Feo se je usral, da ni kaj narobe z njim. Kažin!!!

Če štejemo filme v katerih je Feo igral, samo lani v šestih, lahko pridemo do številke dvajset.

Na Boom festivalu v hali Tivoli je Feo nastopil s skupino Sedem svetlobnih let (predhodniki Buldožerjev), a ni imel sreče, ker mu je Jernej Jung (ta je kasneje gladovno štrajkal proti Kučanu, prej pa je pel v skupini Jugoslavija!!!!) izključil mikrofon. Ni mislil Feota zajebat, ampak Bora Gostišo (Mladi levi, Bele vrane), tako da je Feo ogrlice igral na suho. Collateral Damage!!!

Feo se je v Ljubljani dobro počutil, ko pa je prišel iz vojske se je odločil, da bo ostal v domačem kraju in teroriziral svojo kmetijo. Feo živi na tolminskem, v Sužidu pri Kobaridu, od kjer se lepo vidi eno najlepših gora (2245m) v Julijcih in Dolomitih. Botz je dodal, da tistim, ki so bili tam med letoma 1915 in 1917 ni bila najbolj luštna. Feo je pripomnil, da jo tisti še po smrti pomnijo.

Feo zna vse preveč. Cento mestieri, mille misseri!(sto poklicev, tisočkrat revščina). Bil je krovec, malovar, trtar, štihar vrtov, prodajalec srečk v trafiki, nočni…

Burja, vihar, stampedo, monsun, tajfun, tornado… Čatež!!! (Od Litije do Čateža)

Po poslušanju intervjuja sem odjuril trideset na uro v Rožno dolino, kjer sta me čakala Feo in Nikola Rutar, ki je šel naročiti v študentsko menzo kmečko pico, naprej! Ko smo jo v treh pojedli, smo se odpravili proti Tolminu. Ustavili smo se še pri Viljemu Zakrajšku Kramarju Raholinu Zakiju, kjer je Feo kot pravi domačin častil rundo. Zategnili smo ga še do Sužida, najbolj neurejene vasice v Kobariški republiki in zgodba se tu konča.

Tisti, ki bo pravilno preštel, kolikokrat sem omenil Volaričev nadimek, bo za nagrado dobil knjigo (Desperado Tonic Water). Edino knjigo, ki so jo kakor pravi legenda ukradli iz tolminske knjižnice, seveda ko jo najdemo!:)

Ajd žibeli!!!

foto: Komar Marko Brecelj

Prejšnjo sredo je zahodno slovenska
skupina Salamandra Salamandra, v Menzi pri koritu na Metelkovi,
dobesedno zažigala in žarela. Nastopili so v največji zasedbi do sedaj.
Z malo domišljije si lahko ogledate zanimivo ‘fotoreportažo’.

Razjasnimo!
Ne obstaja Salamandra Salamandra & Ivan Volarič Feo, ampak samo
Salamandra Salamandra (lat. močerad), ker je Feo njihov enakopravni
član. Na odru Menze so se zbrali Feo, brata Kutin, Matej Magajne, Neža
Naglič, Dejan Lapanja in Sabina Magajne. Vsi skupaj so igrali na več
kot sto zanimivih in inovativnih inštrumentov. Le rekonvalescent Feo na
svojega matičnega ni smel, ker ima zdravniško prepoved petja. Pred
časom je prestal operacijo na glasilkah. Zato je prebral le par pesmi,
igral na že omenjene inštrumente, črtal po polah papirja in se izražal
z neverbalno komunikacijo. Ostali člani so njegov glas nadomestili
tako, da so sami zapeli in izgovorili besedo ali dve. Brata dvojčka
Samo in Jani Kutin, glasbena samouka, sta dozorela in obvladata
inštrumente, ki jih sama osmislita in izdelujeta. Matej Magajne, nekoč
zaprisežen solist, se je prelevil v čudovitega jazzovskega kitarista,
ki ne izstopa, ko ni potrebe. Neža Naglič je bila solidna, kot vedno.
Sabina Magajne, glasbeni biser, s svojim rogom daje skupini potrebno
melodijo, ki poslušalca vrne v nostalgično doživetje. Bobnar Lapajne je
na momente tolkel trans ritme v stilu skupine Him. Je divji, zna biti
pa tudi miren in krotek.

Salmandra Salamandra so taksisti (eden prav zares), ki te odvedejo na
pot, kamor si zaželiš, le za tri evre, lahko te dostavijo nazaj, lahko
pa tudi ne! Totalni trans!!!

Med pavzo se mi je uspelo prebiti do Volariča. Z njim sem naredil
kratek intervju. Pravi, da si je z nepravilnim petjem ‘zjebal’ glas. To
bo popravil in se šel v Tolmin učiti pravilnega petja. V sebi je
začutil klic Siddharte. Srednja pot! Med koncertom je popil slabi dve
pivi in ne skače več v skrajnosti, od popolne abstinence do pijanskega
delirija, kot je to počel v preteklosti. Feo je star, ampak je tudi
mlad, hočem reči, da ni toliko star, da ne bi mogel biti mlad!!!

Fotoreportaža:

fotografija št. 1 – Feo objema nosilni steber v Menzi. Zanimivo bo videti, kaj se bo s stebrom zgodilo čez devet mesecev:)

fotografija št. 2 – Sabina Magajne izliva slino iz ustnika roga

fotografija št. 3 – Feo, kot Francesco Cusa na Sajetinih delavnicah, z
dirigentsko paličico, dirigira celotni zasedbi. Umirja in spušča
tempo…

fotografija št. 4 – Samo Kutin meče plehnate škatle Feotu, eno zabriše naravnost med publiko

fotografija št. 5 – Feo lovi škatle, še vedno je v formi za lovljenje,
nato pa tolče po škatlah. Salamandra Salamndro lahko poimenujemo tudi
‘brass band’

fotografija št. 6 – Sabina Magajne bemti na Samota, ki je s plehnato
škatlo zadel njen rog. Naj omenim, da je trobilo vredno več, kot vsi
stoti inštrumenti skupaj. Sabina s tem rogom igra v Slovenski
filharmoniji

fotografija št. 7 – Virtuoz Matej Magajne sedi in igra kitaro, zadaj
sta Neža na klaviaturah in Dejan, ki ravno špona na batrerijo bobnov.
Križarja vsak na svoji strani odra čepita in zvončkljata in rožljata,
pa tudi pihata in brenkata

fotografija št. 8 – Feo črta na papair in napiše I FEEL LOVE. NEMA in FRANC UTAPLJA KRAVO

fotografija št. 9 – Na koncu so se na odru glasbeniki priklonil
številni publiki. Menza je bila polna. Na sliki se ne vidi bobnarja
Dejana Lapnjo, ker ga zakriva nosilni steber

fotografija št. 10 – Skupina ureže na posebno željo še eno, toda tokrat
brez Sabine, ki spremlja glasbeno improvizacijo pod odrom

fotografija št. 11 – Feo, ta poslednji slehernik, črta zadnjo polo
papirja (bliža se konec koncerta). Načrta nekaj v smislu pobratenja
države Izbeglistan in mestne občine New York City

fotografija št . 12 (po koncertu) Stric Matej se pogovarja z nečakinjo Sabino Magajne v že izpraznjeni Menzi pri koritu

Preden sem se odpravil na Meto sem na Facebooku napisal: Nocoj bom
jedel zunaj. V Menzi si bom privoščil paniranega Močerada in pečenega
Vola!

Moram priznati, da je bila večerja okusna in sem se dodobra najedel.

Salamandra Salamandra bodo nastopili 9. maja na praznovanju
štiridesetletnice obstoja Radia Študent, kot posebni gostje, verjetno
spet na Metelkovi. Ajd žibeli!!!

Pa prav Janez Ivan Janša nam bo solil pamet o Titu. Ali ni ravno on organiziral pohod iz Kočevskega roga v Jajce?

foto: 4. maj 1980, Stadion Poljud, Split

stoji: Tomislav Ivić

kleči: Zlatko Vujović

Konec osemdesetih, v času trenj med Slovenci in Srbi so vprašali slavnega TV voditelja Milovana Ilića Minimaxa: Koliko stanovnika ima Jugoslavija?

Odgovoril jim je: Neznam, ali i jedan nam je previše!!!

“Vokalno” instrumentalna skupina Pomaranča se je vrnila na kraj zločina, v Center MinK. Pred dvema letoma je do zadnjega kotička napolnila “tolminsko zbirališče mladih”. V soboto je bilo nekoliko manj obiskovalcev, verjetno tudi zaradi pustnega rajanja po celotnem Posočju.

KRATKA ZGODOVINA SKUPINE POMARANČA

Pomaranča je ena najstarejših heavy metal zasedb pri nas. Začetki skupine segajo v daljno 1980 leto. Nase so opozorili s škandalom na 1. Novem Rocku, ko so v ljubljanskih Križankah obesili in zažgali lutko ideologa punk gibanja pri nas Igorja Vidmarja Darkota. Pri punkerski publiki je to dejanje povzročilo neizmerno zgražanje.

Zelo kmalu po tem so že igrali v beograjskem Pionirju in v Domu sportova v Zagrebu. Nastopili so skupaj z eminentnimi skupinami: Motorhead, Uriah Heep in Atomic Rooster. Na koncertih so poleg metalske kostumografije (kovice velikanke) uporabljali tudi pirotehnična sredstva. Izdali so dve plošči Peklenska Pomaranča in Madbringer.

Leta 1984 so na turneji obiskali tudi dvorano Zatolmin. Prvi pevec skupine Zlatko Magdalenić je prišel na oder s sekiro. Kri je špricala pod odrom. Nepristašem heavy metal scene so se zdeli smešni. Podobno, kot smo se mi smejali Auschwitzu (tolminska doom zasedba), ko je njihov frontmen skakal (Stage Diving) na ploščice zatolminske dvorane.

Naslednje leto je prišlo do velikih sprememb v zasedbi. Pevec je postal sarajevčan Šefik Kardumović – Šeki, ki je pel v srbohrvaščini in angleščini. Tretja plošča Orange III je njihov najslabši izdelek. Zame najboljši, saj so bobnarja nadomestili kar z ritem mašino. Najeli so saxofonista, back vokale pa je pela Nada Žgur.

V osemdesetih velja omeniti še, da so s ‘Soldatom’ pripomogli k doprinosu slovenske pomladi. Zbrali so se na protestu zaradi zaprtja Janše, Borštnarja, Tasića in Zavrla (protest zaradi aretacije te četverice in procesa proti njim). 1990 pa so nastopili kot predskupina znamenitega Alice Cooperja v Zagrebu.

V devedesetih se jim je pridružil tretji pevec Boris Krmac (slovenski Brian Johnson – AC/DC). V tej postavi so izdali svoj četrti album Takoj se dava dol. 96- tega so s tolminsko skupino Reveal nastopili v dvorani na Slapu ob Idrijci.

KONCERT V MINKU

Koncert je na začetku veliko obetal, saj so v uvodu spuščali “odbito muziko”. Kitarist Miloje Popović je z roko vabil oboževalce, naj se jim pridružijo pred odrom. Ko je pevec odprl usta, je bil polom na obzorju. Kasneje sem izvedel, da je pel bolan. So se našli nekateri v publiki in stavili, da mu kljub trudu ne bo uspelo pripeljati koncert do konca. Na trenutke je zvenel kot kak Vlado Kalember. “Fani” so to začutili in občinstvo je prepevalo refrene namesto njega. Tudi ostali člani skupine niso briljirali in so velikokrat igrali neusklajeno. Kar je logično, če skupina ne nastopa in nima vaj. Pa tudi na koncert so prišli pozno in so začeli igrati brez tonske vaje. Oboževalci so bili osupli!

Meni pa so se “starčki” začeli smiliti. Potem pa sem ugotovil, da skupina igra blues. Lahko bi ga poimenovali free blues, zaradi kaotičnosti glasbe, ki so jo izvajali. Zgodnji heavy metal je izšel iz bluesa. Tudi, če je imel Mijo lesene prste, je bilo moč čutiti, da še vedno zna igrati kitaro. Ozvočevalec je med pavzami komadov spuščal tisto “odbito muziko”. Pavze so trajale dolgo, tudi do tri minute. Mijo pa je bil s hrbtom obrnjen proti publiki, kakor Miles Davis v najbolj drogeraškem obdobju.”Folk” je nemo opazoval dogajanje in po koncertu na hitro pobral šila in kopita. Skupina je odigrala hite: Šminka, Takoj se dava dol, Moli, Soldat, Doroteja, Uniformiranci, Mora…

Na koncu koncev je skupina izpadla prav simpatično.

PREDSTAVITEV VSEH PEVCEV SKUPINE

(Kdo je “najboljši”, se odločite sami!)

Zlatko Magdalenić: ŠMINKA

Šefik Kardumović – Šeki: ROSA

Boris Krmac: TAKOJ SE DAVA DOL

“BOG DEJ ZDRAVJA, PA BO TUD DNARJA!!!”

Ponosen sem na notranjo ministrico Katarino Kresal. Žensko z jajci.

Z zelo malo politične kilometrine je genijalno odgovorila podmladku NSI, ko so ji prinesli prazno denarnico in nekaj godrnjali, da ima država za izbrisane denar, za študente pa ne. Rekla jim je, da brez pravne države ni socialne države in jim podarila Slovensko ustavo in knjigo o nestrpnosti.

Katarina, drži se… razumniki smo s tabo!