Seveda. Tudi prvič.

Z prijatelji in prijateljicami smo se odločili, da gremo pogledat čudo od diskoteke in da zapremo obdobje, neko ero, ki ji nismo bili priča.

Vedeli smo, da bo gužva. Zato smo pršlo v Zizolo že ob 21′ 30, parkirali avtote in odšli v vrsto, ki je že čakala. Po dobri uri smo prišli na dvorišče in zaprepadeno ugotovili, da smo pijačo pustili v avtih. Trije so se žrtvovali in odšli po piće. Med predajanjem vodke, gina, bakardija skozi ograjo je priletela varnost in zaplenil alkohol in enmu od nas stgalal zapestnico in da je moral novo kupit (še trentatre).

Trojica gre v avte po nova okrepčila. Nič hudega sluteči se postavijo v vrsto.

Mi čakamo, čakamo, ne gremo noter, ker je punca od frenda zunaj. Hodim gledat, kako je z njimi. (sem se prepoznal na sliki, ko gledam kje so…)

Policisti odpovejo zabavo za zunanje. Mi gremo v objekt, vsi žalostni, ker so uni zunaj.

Fanta in punca se znajdejo in skočijo čez mrežo, ker so imeli zapestnice, drugače ne bi pomagalo, ker je za v disko še en pregled. Kar je pa najbolj važno prešvercajo še gin in redbule.

Pozabili smo na bivše težave in se prepustili muzi, ki je bila zame preveč komerciala. Meni se ni zdelo, da bi bila notri pretirana gužva. Se je dalo dobiti, kar prijetne kotičke, je bil pa tam sound porazen. Tudi za rečt nisem preveč flešerjev opazil. Je blo kar skulirano.

Par mulov z domačga kraja me je prepoznalo, samo je bil problem, da jaz njih nisem. Enga sem vprašal od kje je, pa je bil prav malo razočaran, kako tega ne vem. Jebat ga prevelika razlika je med mano in najstniki.

Ko smo prišli iz objekta je bil že trdi dan. Odpravili smo se pogledat do morja in se odpeljali v Ljublijano.

Oženil se je KITAJ z drago Noriko.Ekipa prijateljev

Ti lepi dnevi so me spomnili na pomlad. Pomladi pa ni brez dišečega španskega bezga.

Španski bezeg (Syringa Mill.) je rod okoli 20 vrst cvetnic, ki pripadajo družini Oljkovk (Oleaceae).

Španski bezeg je popularen okrasni grm v parkih in vrtovih. Cveti aprila in maja. Visok je lahko od dveh do desetih metrov. Pomladi proizvaja cvetove konusnih ali piramidalnih oblik, ki so vijoličaste ali bele barve. Njegova domovina je JV Evropa in Mala Azija.

Španski bezeg ni zastonj opevan v toliko pesmih.

Darko Domijan – Ulica jorgovana (YouTube)

ARSEN DEDIĆ – Djevojka za jedan dan (Youtube)

Još jedan susret, koraci u snijegu
I ruka neka, već je pored mene
Jer neprestano, mi smo u bijegu
I slijedimo se dugo kao sjene

U mojoj sobi ostaješ do jutra
A sad su noći ledene i plave
Pričaš o svemu što nas čeka sutra
Kad dođe vrijeme buđenja i jave

Maštaš o moru, kamo ćmo poći
Jednoga dana u suncu i sjaju

Gasimo svjetlo, ti zatvaraš oći
I prića nam se tako bliži kraju

Zar je sve to samo san
Djevojke za jedan dan
Djevojke za jedan dan
Za dan

Od tad te viđam mnogo mnogo puta
Na trgu, plesu, u nekoj kavani
I želio bi makar pet minuta
Da ti se javim da budemo sami

Govorio sam, već je bilo kasno
O našoj davno zamišljanoj sreći
I vidio sam, vidio sam jasno
Da mi ne želiš ništa više reći

Ja opet živim sam na kraju grada
I ćesto slušam vlakove na mostu
Ili u ponoć kada kiša pada
Otvaram vrata nepoznatom gostu

Volio sam sada znam
Djevojku za jedan dan
Djevojku za jedan dan
Za dan

Na podzemno letališče v Center MinK je v organizaciji Kluba tolminskih študentov pristalo letalo s skupino petih komikov, ki se s stand-up komedijo ukvarjajo že nekaj let. Komikaze so nabito polno dvorano predvsem mladih obiskovalcev popolnoma navdušili. Že takoj na začetku je njihov “mojster zabave” razložil kaj “stand-up comedy” je in kaj to ni, da je ljudje ne bodo več mešali z drugimi sorodnimi, večinoma gledališkimi zvrstmi.

Pri “stand-up” komediji je zelo pomembno, da akterji ne prestopijo mejo dobrega okusa, kar pa se v Minku ni zgodilo. Bili so zelo korektni in so se šalili tudi na svoj račun. “Norce so brili” iz slovenske estrade, znanih politikov, bobnarjev, “kamilčarjev”, Metal Campa, “južnjakov”, Slovencljev, trikov s kartami… prišlo je tudi do interakcije med nastopajočim in tonskim mojstrom, ki pa se poznata še iz “študentovskih cajtov”… Skoraj je ni bilo teme, ki je peterica v dobri uri in pol ne bi obdelala.

Na začetku je znano hladna tolminska publika rabila čas, da se je ugrela. To so opazili tudi nastopajoči in pohodili plin “do daske” in vzpostavili kontakt s publiko, ki je na koncu in vmes petorico nagradila s huronskim aplavzom.

V ekskluzivnem pogovoru za Posočje.net so Komikaze izrekli pohvalo fenomenalni publiki in organizatorjem za uspešen nastop. Sami priznavajo, da brez publike tudi njih ne bi bilo. Komikaze izvajajo dva različna šova: “Akcija!” in “Pristani inu obstani”. Ker so v Tolminu nastopili prvič, so oba združili v en nastop. Rade volje se bodo vrnili “oddelat” še drugo polovico. “Vse je bilo super” so dejali, razen ceste iz Ljubljane v Tolmin, zaradi “unih jebenih ovinkov”. Naslednjič bodo prileteli s helikopterjem, saj si to na višku slave in popularnosti tudi lahko privoščijo” je z nasmehom na ustih povedal motor ekipe Perica Jerković.

Na koncu intervjuja je še vsak stresel eno “fortno”. Bralcem Posočje.net smo namenili tri najboljše.

Ko se znani kranjski “raper” Pižama alias “Goren(j)ski Earthquake premika, gre za “tek tone”.
Mladen prihaja iz Dežele suhe robe, a ne ve zakaj ji pravijo Dežela suhe robe, če ima bajto polno vlage.
Perica je Tolmincem pihnil na dušo in vprašal “kakšna je razlika med režiserjem Mitjem Okornom in režiserjem Janom Cvitkovičem“? Odgovora vam seveda ne bomo posredovali, ker ga pozna že vsak trileten otrok!

Ko smo že pri “stand-up” komediji je prav, da se spomnimo tudi staroste te zvrsti, ki v Tolminu izvrstno opravlja svoje delo že dobri dve destletji. Sprašujem se, če niso tisto “foro” z maltežanom kar njemu ukradli?

Premierni nastop v Sloveniji: Pharoah Sanders, ki ga je Ornette Coleman označil za »najbrž najboljšega tenorskega saksofonista na svetu«, John Coltrane pa za »človeka izjemne duhovnosti, vedno na sledi resnice«. Sanders je še danes edini nosilec povsem nezamenljivega zvoka tenorskega saksofona, harmonsko bogatega, okrašenega z alikvoti, surovega in kričavega, a tudi raskavo toplega in ljubečega v številnih baladah, ki jih je spisal v dolgoletni karieri.
Rojen v glasbeni družini je v kalifornijskem Oaklandu študiral glasbo in likovno umetnost, obenem pa v okolici San Francisca začel aktivno igrati bebop, blues in moderni jazz z glasbeniki, kot so Dewey Redman, Sonny Simmons in Ed Kelly. Ko se je leta 1961 preselil v New York, mu glasbena pot sprva ni bila naklonjena: saksofon je zastavil, a delo s Sunom Rajem, Donom Cherryjem in Billyjem Higginsom mu je dalo ustvarjalni naboj. S svojo prvo skupino je začel igrati leta 1963 in kmalu zatem jih je med koncertom v klubu Village Vanguard slišal John Coltrane, ki je izjemnega tenorista nemudoma povabil v svojo skupino. Od leta 1964 sta skupaj odločno spremenila podobo jazzovske glasbe, čeprav Sanders nikoli ni bil »redni« član Coltranovih skupin.
Med letoma 1966 in 1971 je Sanders za založbo Impulse izdal serijo legendarnih albumov, med njimi Tauhid, Karma, Black Unity in Thembi, a na komercialni uspeh je bilo treba počakati še tri desetletja, ko ga je leta 1995 producentski mag Bill Laswell proslavil z njegovima najbrž najbolj dostopnima albumoma Message from Home in Save Our Children, na katerih ga je mogoče slišati v izjemni formi in odlični družbi (Bernie Worrell, Tony Cedras, Zakir Hussain, Trilok Gurtu, Foday Musa Suso, Aiyb Dieng, Hamid Drake in mnogi drugi).

vir:ljubljanajazz.si/jazz-festival

foto:Loredan Markič

Dragan Stojnić je bil veliki šarmer in romantik. Vedno je pravil “Važno je biti gospodin”. Bil je naš Charles Aznavour. Rodil se je 1937 v Beogradu. Živel je v Banja Luki, Sarajevu, Skopju in ponovno v Beogradu, kamorkoli je šel, je nosil pesem v svojem srcu. Na glasbeni sceni je deloval skoraj štirideset let. Študiral je francoščino, ki pa je ni nikoli končal. 1966 je gostoval v pariški Olimpiji, ki je bila in je ostala sen mnogih pevcev in pevk. Njegov priljubljeni bariton je obmolknil marca 2003.

LINK NA PESEM LA BOHEME

dobio sam majicu
u tri boje bojenu
stigla mi je iz Amerike
iz Njujorške države
a na njoj piše
joj što volim SDS
na njoj piše
SDS
ja imadem tetkicu
stare loze kmeticu
ona živi u Bruklinu
tamo igra košarku
i ona kaže
joj što volim SDS
ona kaže
SDS
da ja imam djevojčicu
dao bi joj majicu
dao bi joj pusicu
al ja nemam djevojčicu
a da je imam
mislila bi što i ja
rekla bi mi
SDS